52018AE4019

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AE4019 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AE4019

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam (COM(2018) 386 final – 2018/0211 (COD))

EESC 2018/04019

UL C 62, 15.2.2019, p. 63–66 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

15.2.2019

Uradni list Evropske unije

C 62/63

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam

(COM(2018) 386 final – 2018/0211 (COD))

(2019/C 62/10)

Poročevalec:

Giuseppe GUERINI

Zaprosilo	Komisija, 18. 6. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	193/0/4

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Evropske komisije o ustanovitvi novega programa za boj proti goljufijam, katerega cilj sta zaščita finančnih interesov EU ter medsebojna upravna pomoč med carinskimi organi držav članic.

1.2

Pozitivno je, da se novi program za boj proti goljufijam opira na predhodni program Herkul III in skuša njegove rezultate izboljšati na podlagi poznejših izkušenj, pridobljenih z izvajanjem, zlasti kar zadeva natančnejšo analizo razpoložljivih podatkov ter učinkovito usklajevanje sistema Herkul s sistemoma AFIS in IMS.

1.3

EESO želi, da bi Evropska komisija spodbujala oblike mednarodnega sodelovanja na področju boja proti goljufijam, da bi se lahko učinkovito in usklajeno odzivali na pojave, ki danes segajo čez državne meje in celo meje celin ter zahtevajo razvoj učinkovitih metod sodelovanja na svetovni ravni med različnimi pristojnimi organi.

1.4

EESO priporoča Komisiji, naj predvidi zadostne naložbe v nove tehnologije za boj proti goljufijam, začenši z umetno inteligenco, ki bi lahko močno izboljšala ukrepe boja proti nezakonitim dejavnostim.

1.5

1.6

Glede na strateški pomen tehnologij za boj proti goljufijam EESO predlaga, da se kazalnikom uspešnosti iz predloga Komisije dodajo še drugi kazalniki, s katerimi bi ocenjevali napredovanje zmogljivosti davčnih organov za uvajanje novih digitalnih tehnologij, povezanih tudi z umetno inteligenco, v boju proti goljufijam, ki ogrožajo interese EU.

1.7

S političnega vidika EESO meni, da bi se evropske institucije lahko bolje borile proti goljufijam tudi z dodatnimi prizadevanji za uskladitev zakonov in davčnih predpisov, ki se uporabljajo v različnih nacionalnih jurisdikcijah. Prevelik razkorak med davčnimi predpisi in zakoni različnih držav na notranjem trgu lahko dejansko spodbudi nezakonita ravnanja z namenom izkoristiti sedanje razlike v predpisih (npr. „davčni vrtiljak“ pri DDV), kar lahko neposredno ali posredno škoduje proračunu EU in na splošno prepreči utrjevanje evropskega enotnega trga.

2. Predlog Komisije

2.1

Sedanji sistem za boj proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU, zajema naslednje ukrepe: (i) program porabe Herkul III za boj proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, (ii) informacijski sistem za boj proti goljufijam (Anti-Fraud Information System –AFIS), ki se nanaša na sklop carinskih informacijskih aplikacij, ki ga upravlja Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97, ter (iii) sistem za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS), ki je varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki državam članicam olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih.

2.2

Novi program EU za boj proti goljufijam, ki je predmet tega mnenja, bo v veliki meri temeljil na predhodnem programu Herkul III z nekaj izboljšavami, kot je možnost financiranja novih pobud (npr. na področju analize podatkov), in bo bolj usklajen s sistemoma AFIS in IMS.

2.3

Program za boj proti goljufijam ima dva splošna cilja: (i) zaščita finančnih interesov EU; (ii) podpora za medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

2.4

Program predvideva tri specifične cilje, ki so neposredno povezani s splošnimi cilji: (i) preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim; (ii) podporo za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna Unije; (iii) zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podpore operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih in kmetijskih zadevah.

2.5

Finančna sredstva za izvajanje programa znašajo za obdobje 2021–2027 181,207 milijona EUR, razporejena pa so tako: (i) 114,207 milijona EUR za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim; (ii) 7 milijonov EUR za podporo za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna Unije; (iii) 60 milijonov EUR za zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podporo operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih in kmetijskih zadevah.

2.6

Novi program se bo izvajal v novem zakonodajnem okviru, ki ga zaznamujejo pomembne spremembe, zlasti ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, ki bo imelo pomembno vlogo in bo, upamo, učinkovito. Skupaj z izvrševanjem Direktive (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, naj bi ta omogočil boljšo zaščito finančnih interesov Unije in evropskih državljanov.

2.7

Uredba o programu za boj proti goljufijam je bila pripravljena po posvetovanju Komisije z zainteresiranimi stranmi ter ob upoštevanju predlogov strokovne skupine, ima pa tudi trdno pravno podlago v Pogodbah (člena 325 in 33 PDEU).

3. Splošne in posebne ugotovitve

3.1

EESO v celoti podpira predlog Evropske komisije o ustanovitvi novega programa za boj proti goljufijam, katerega cilj sta zaščita finančnih interesov EU ter medsebojna upravna pomoč med carinskimi organi držav članic.

3.2

Izvajanje členov 325 in 33 PDEU z ustreznimi instrumenti in primerno usklajevanje med državnimi in evropskimi organi je bistvenega pomena, kar so pokazali tudi v zadnjih letih sprejeti ukrepi, ki so omogočili vrniti znatne zneske v proračun EU, čeprav Evropska komisija ugotavlja, da je te težko natančno določiti.

3.3

Globalizacija trgov, vse večja mobilnost blaga in ljudi ter nenehno širjenje novih komunikacijskih tehnologij omogočajo eksponentno rast čezmejnih transakcij in trgovanja na digitalnih platformah. To ponuja velike možnosti za rast in razvoj trgov, obenem pa zahteva hitro in nenehno posodabljanje tehnik za nadzor nezakonitih pojavov ter predpisov za boj proti goljufijam in različnim oblikam izogibanja carinskemu nadzoru.

3.4

Ključnega pomena je torej posodobiti odziv javnih organov na vse bolj zapletene oblike goljufij, tako z vidika učinkovitosti izvrševanja predpisov kot z vidika tehnologije in učinkovitega sodelovanja med različnimi nacionalnimi organi, katerih dejavnosti bi morale biti usklajene in dopolnjevalne.

3.5

Nadnacionalni značaj goljufij in, zaradi tehnologij, tudi vse lažji hiter razvoj nezakonitih praks – pomislimo, kako enostavno je, denimo, prenesti kapital, pridobljen z nezakonitimi dejavnostmi – zahtevata razvoj vse bolj intenzivnih oblik sodelovanja med organi na svetovni ravni. EESO želi, da bi Evropska unija spodbujala oblike mednarodnega sodelovanja na področju boja proti goljufijam, da bi se lahko učinkovito in usklajeno odzivali na pojave, ki se danes širijo preko državnih in celinskih meja.

3.6

Pozitivno je, da se novi program za boj proti goljufijam opira na program Herkul III in skuša predhodne rezultate izboljšati na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem, zlasti kar zadeva širšo in natančnejšo analizo razpoložljivih podatkov ter učinkovito usklajevanje sistema Herkul s sistemoma AFIS in IMS.

3.7

Ker je carinska unija v skladu s členom 3 PDEU danes v izključni pristojnosti Unije, so bili pri usklajevanju standardov, učinkovitosti nadzora in odvračalnem učinku kazni doseženi veliki rezultati. Te je treba dopolniti z učinkovito zaščito finančnih interesov EU, za kar so potrebna vedno večja prizadevanja za krepitev carinskega sodelovanja med državami članicami, v tesnem sodelovanju s Komisijo.

3.8

Z novim programom za boj proti goljufijam bodo dejavnosti proti nezakonitim pojavom, ki škodujejo interesom EU, okrepljene tudi z uvedbo novih tehnologij za carinske dejavnosti, ki omogočajo enostavnejše in hitrejše postopke nadzora. EESO v zvezi s tem priporoča ustrezno raven vlaganj v nove tehnologije za bolj proti goljufijam, začenši z umetno inteligenco, ki bi lahko po njegovem mnenju močno izboljšala delovanje javnih organov.

3.9

Naložbe mora spremljati ustrezno usposabljanje za osebje, zaposleno v javnih organih, ki sodeluje v boju proti goljufijam. Ključno je, da se posodobitev zaradi razvoja nezakonitih dejavnosti udejanji v ukrepih, ki povezujejo uporabo novih tehnologij z ustreznim usposabljanjem oseb, ki sodelujejo v boju proti goljufijam in nezakonitim dejavnostim. Te morajo biti stalno vključene v izobraževanja, usposabljanja in posodabljanja znanja, ki sledijo razvoju tehnologij za boj proti nezakonitim pojavom.

3.10

EESO se strinja s splošnimi in specifičnimi cilji novega programa za boj proti goljufijam, vendar predlaga, naj se uvede še en specifični cilj, in sicer boj proti carinski goljufiji, korupciji in nezakonitim dejavnostim, ki potekajo po elektronski poti ter z uporabo novih tehnologij, da bi razvili carinsko politiko in politiko boja proti digitalnim goljufijam.

3.11

Treba je poudariti, da prilagajanje carinske politike in politik boja proti goljufijam ne pomeni samo prilagoditev instrumentov in opreme, ki so na voljo organom v tem sektorju, pač pa je treba to udejanjiti v dejanski dolgoročni strategiji, ki temelji na natančnih ciljih in metodologijah.

3.12

Komisiji se ni zdelo potrebno izvesti predhodne ocene učinka, saj je novi program za boj proti goljufijam v velikem delu nadaljevanje predhodnega, za katerega so že bile opravljene naknadne ocene (1), ki pričajo o njegovi uspešnosti. EESO razume odločitev, da se predhodna ocena učinka ne opravi, in dejstvo, da so bile naknadne ocene, na katere se sklicuje Komisija, zadovoljive, vendar se mu zdi pomembno, da politike EU za preprečevanje goljufij in boj proti njim temeljijo na konkretnih in preverljivih podatkih. Če ni bilo predhodne ocene učinka, je torej nujno, da se novi program za boj proti goljufijam danes opira na nenehno spremljanje, ocenjevanje in obveščanje, ki omogočajo učinkovito presojo dejanskega stanja in doseženega napredka.

3.13

EESO se strinja z uvedbo treh kazalnikov za preverjanje izvajanja specifičnih ciljev novega programa za boj proti goljufijam, ki so: (i) stopnja zadovoljstva uporabnikov in odstotek držav članic, ki prejemajo podporo pri preprečevanju goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boju proti njim; (ii) stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti; (iii) število informacij o medsebojni pomoči, ki so na voljo, in število podprtih dejavnosti, povezanih z medsebojno pomočjo.

3.14

V skladu s predhodno zahtevo, da se doda še specifični cilj, ki se nanaša na izvajanje carinske strategije in strategije boja proti goljufijam v digitalnem gospodarstvu, EESO predlaga tudi uvedbo kazalnikov za merjenje napredka na področju sposobnosti davčnih organov za uporabo novih digitalnih tehnologij in tehnologij umetne inteligence za boj proti goljufijam, ki škodujejo interesom EU.

3.15

Za dobro delovanje programa za boj proti goljufijam je pomembno, da se novi ukrepi ustrezno podprejo s finančnimi sredstvi. Zato EESO podpira predlog Komisije, da se program izvaja z neposrednim upravljanjem, ki omogoča tudi obliko posrednega upravljanja.

3.16

EESO se strinja z možnostjo, da se državam članicam krijejo stroški namestitve in vzdrževanja tehnične infrastrukture, logistike, računalniške in pisarniške opreme za usklajevanje skupnih carinskih in drugih operativnih dejavnosti, v skladu s splošnim pristopom uredbe o novem programu za boj proti goljufijam. EESO se v tem smislu strinja tudi z možnostjo kritja stroškov nabave, preučevanja, razvijanja in vzdrževanja računalniške infrastrukture in programske opreme ter posebnih internetnih povezav za preprečevanje goljufij in boja proti njim.

3.17

V skladu s prejšnjo točko EESO spodbuja Komisijo, naj poskrbi, da bodo potrebni mehanizmi za usklajevanje učinkoviti in zavezujoči, da bo vsa oprema, ki je bila nabavljena s sredstvi Unije učinkovita in interoperabilna, da bo boj proti goljufijam in nezakonitim pojavom, ki škodujejo proračunu EU, vse bolj učinkovit in usklajen.

3.18

S političnega vidika EESO meni, da bi se evropske institucije lahko borile proti goljufijam tudi z dodatnimi prizadevanji za uskladitev zakonov in davčnih predpisov, ki se uporabljajo na notranjem trgu. Prevelik razkorak med davčnimi predpisi in zakoni različnih držav na notranjem trgu lahko dejansko spodbudi nezakonita ravnanja z namenom izkoristiti sedanje razlike v predpisih (npr. „davčni vrtiljak“ pri DDV), kar lahko neposredno ali posredno škoduje proračunu EU in na splošno prepreči utrjevanje evropskega enotnega trga.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Glej: ocena programa Herkul II (2007-2013) in ocena programa Herkul III (2014–2017).

Top

Choose the experimental features you want to try