(4)

Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(4)

Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva , da se staleži lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(4a)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je izrecno določeno, da se žive morske biološke vire izkorišča na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Zato se v skladu s členom 2(2) Uredbe ta stopnja izkoriščanja doseže do leta 2015, kadar je to mogoče, in se nato postopoma dviguje, da se najpozneje do leta 2020 doseže za vse staleže in se nato v naslednjih letih ohranja.

(5)

Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(5)

Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti , v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem .

(6)

V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja in zaščitne ukrepe.

(6)

V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja , cilje in zaščitne ukrepe za zaščito staležev in tehnične ukrepe za čim boljše preprečevanje in čim večje zmanjšanje neželenega ulova, kot je določeno v členu 15 Uredbe .

(6a)

Poleg tega se lahko na Komisijo v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prenese pooblastilo, da v večletnem načrtu določi območja za obnovo ribjih staležev.

(9a)

Nekatere staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, zaradi česar je zelo pomembno, da se Unija posvetuje s temi tretjimi državami, da se zagotovi, da se zadevni staleži upravljajo trajnostno. Če ne dobi uradnega dogovora, bi morala Unija storiti vse, kar je v njeni pristojnosti, za vzpostavitev skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da se omogoči trajnostno upravljanje in zagotovijo, uveljavljajo in spodbujajo enaki pogoji za udeležence na trgu Unije.

(10)

Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k  doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže , prispevanju k izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in prispevanju k izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k  upravljanja ribištva.

(10)

Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k  obnavljanju in ohranjanju ribjih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos , k izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, ter k izvajanju in izpolnjevanju socialno-ekonomskih vidikov skupne ribiške politike in izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k  upravljanju ribištva tako, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki ribištva na ekosistem .

(10a)

Načrt bi moral tudi prispevati k doseganju dobrega okoljskega stanja, kot določa Direktiva 2008/56/ES, in k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, kot določata Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) in Direktiva Sveta 92/43/EGS  (1b) .

(11)

V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo biti ribolovne možnosti določene v skladu s cilji iz večletnih načrtov .

(11)

V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo biti ribolovne možnosti določene v skladu s cilji iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in s cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v večletnih načrtih .

(11a)

V skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je treba staleže, ki se upravljajo skupaj s tretjimi državami, po možnosti upravljati v okviru skupnih dogovorov v skladu s cilji iz člena 2(2) Uredbe. Poleg tega bi morali za tovrstne sporazume veljati cilji iz členov 1 in 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe.

(14)

Če cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostni pristop .

(14)

Če cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom niso na voljo, bi bilo treba v večletnem načrtu določiti ukrepe na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ti ukrepi morajo zagotavljati določeno stopnjo ohranjenosti zadevnih staležev, ki je vsaj primerljiva z ravnmi izkoriščanja v skladu z največjim trajnostnim donosom, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 .

(14a)

Rekreacijski ribolov lahko zelo vpliva na ribolovne vire. Države članice morajo zbirati podatke o ulovu iz rekreacijskega ribolova v skladu s pravnimi zahtevami o zbiranju podatkov. Če ima takšen ribolov velik negativni vpliv na vire, bi moral načrt omogočati sprejetje posebnih ukrepov za upravljanje v skladu z načelom sorazmernosti. Vsi ukrepi za upravljanje in tehnični ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom na ravni Unije bi morali biti sorazmerni s cilji.

(16)

V zvezi s funkcionalnimi enotami škampa je treba uporabiti naslednje sprožilne ravni številčnosti , če so na voljo: najmanjša številčnost (Abundancebuffer) , ki ustreza referenčni točki Bbuffer, ki jo je v dolgoročnem načrtu upravljanja za škampa v Severnem morju določil svetovalni svet za Severno morje  (42) , in mejna številčnost (Abundancelimit), ki ustreza številčnosti za največji trajnostni donos Btrigger (enakovredno Blim) , kot jo je določil ICES7 .

(16)

V zvezi s funkcionalnimi enotami je treba kot sprožilne ravni številčnosti uporabiti najmanjšo številčnost (Abundancebuffer) in mejno številčnost (Abundancelimit), ki ju predlaga ICES , če so na voljo .

(17)

Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod to raven. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(17)

Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod to raven. Kadar je v  najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(19)

Celotni dovoljeni ulov za škampa v območjih ICES IIa in IV je primerno določiti kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto , in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na zadevnem območju največjega dovoljenega ulova . Vendar to ne izključuje sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot .

(19)

Za vsako funkcionalno enoto bi bilo treba po možnosti določiti lasten celotni dovoljeni ulov za škampa . Za zaščito posamezne funkcionalne enote se lahko sprejmejo ločeni ukrepi .

(20)

Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja .

(20)

Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti druge ohranitvene ukrepe , zlasti ukrepe za postopno odpravo zavržkov, ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ali za čim večje zmanjšanje negativnega vpliva ribolova na ekosistem, ki se po potrebi nadalje opredeli v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 .

(25)

V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za pridnene staleže, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor nad staleži iz te uredbe.

(25)

V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za pridnene staleže, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor nad iztovarjanjem ulova iz te uredbe.

(26)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. Tako ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi znanstvenega mnenja in temeljiti na njih: načrt bi bilo treba oceniti vsakih pet let. V tem obdobju se lahko popolno izvaja obveznost iztovarjanja ter sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(26)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. Tako ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in temeljiti na njih: načrt bi bilo treba oceniti do … [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let. V tem obdobju se lahko popolno izvaja obveznost iztovarjanja ter sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(1)

„pridneni staleži“ pomeni tiste vrste somernih rib in bokoplut ter škampa, ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra;

(1)

„pridneni staleži“ pomeni tiste vrste somernih rib, bokoplut in hrustančnic, škampa (Nephrops Norvegicus) in severne kozice (Pandalus borealis) , ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra.

(1a)

(1b)

(1c)

(2)

„skupina 1“ pomeni pridnene staleže, za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso, v tem načrtu naslednji:

(2)

„skupina 1“ pomeni pridnene staleže, za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso, določeni v tem načrtu in navedeni v prilogah I in II, kot sledi:

(a)

trska (Gadus morhua) na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod ( Severno morje, vzhodni Rokavski zaliv, Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: trska iz Severnega morja ;

(a)

trska (Gadus morhua) na podobmočju IV (Severno morje) ter v razdelkih VIId (vzhodni Rokavski zaliv) in IIIa zahod (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: trska na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod ;

(b)

vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju IV ter v razdelkih VIa in IIIa zahod ( Severno morje, zahod Škotske, Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: vahnja;

(b)

vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju IV (Severno morje) ter v razdelkih VIa (zahod Škotske) in IIIa zahod (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: vahnja na podobmočju IV ter v razdelkih VIIa in IIIa zahod ;

(c)

morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku IIIa (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: morska plošča iz Severnega morja ;

(c)

morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku IIIa (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: morska plošča na podobmočju IV in v razdelku IIIa ;

(d)

saj (Pollachius virens) na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa ( Severno morje, Rockall in zahod Škotske, Skagerrak in Kattegat), v nadaljnjem besedilu: saj;

(d)

saj (Pollachius virens) na podobmočjih IV (Severno morje) in VI (zahod Škotske in Rockall) ter v razdelku IIIa (Skagerrak in Kattegat), v nadaljnjem besedilu: saj na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa ;

(e)

morski list (Solea solea) na podobmočju IV (Severno morje), v nadaljnjem besedilu: morski list iz Severnega morja ;

(e)

morski list (Solea solea) na podobmočju IV (Severno morje), v nadaljnjem besedilu: morski list na podobmočju IV ;

(f)

morski list (Solea solea) v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24 ( Skagerrak in Kattegat, zahodno Baltsko morje), v nadaljnjem besedilu; morski list iz Kattegata ;

(f)

morski list (Solea solea) v razdelku IIIa (Skagerrak in Kattegat) in podrazdelkih 22–24 (zahodno Baltsko morje), v nadaljnjem besedilu; morski list v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24 ;

(g)

mol (Merlangius merlangus) na podobmočju IV in v razdelku VIId ( Severno morje in vzhodni Rokavski zaliv), v nadaljnjem besedilu: mol iz Severnega morja ;

(g)

mol (Merlangius merlangus) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku VIId (vzhodni Rokavski zaliv), v nadaljnjem besedilu: mol na podobmočju IV in v razdelku VIId ;

(ga)

morska spaka (Lophius piscatorius) v razdelku IIIa (Skagerrak in Kattegat) ter na podobmočjih IV (Severno morje) in VI (zahod Škotske in Rockall);

(gb)

severna kozica (Pandalus borealis) v razdelkih IVa vzhodno in IIIa;

(3)

„skupina 2“ pomeni funkcionalne enote škampa (Nephrops norvegicus), za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi s številčnostjo, določeni v tem načrtu in vključujejo:

(3)

„skupina 2“ pomeni funkcionalne enote škampa (Nephrops norvegicus), za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi s številčnostjo, določeni v tem načrtu , navedeni v prilogah I in II in vključujejo:

(8a)

10.

„MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos.

(10a)

(b)

prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

(b)

izpolnjevati druge ustrezne deskriptorje iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

(a)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)

da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

(a)

nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

ukrepe na podlagi členov 11 in 11a te uredbe.

(a)

lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(a)

opredelitvijo lastnosti in specifikacij ribolovnega orodja, zlasti velikosti mrežnega očesa, velikosti trnka, izdelave orodja, debeline vrvi, velikosti orodja ali uporabe selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost , zlasti za zmanjšanje neželenega ulova ;

(a)

z upoštevanjem skupne ocene ulova pri rekreacijskem ribolovu, na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja o komercialnih ribolovnih možnosti kot skupnega ulova, ki ustreza ciljni stopnji ribolovne smrtnosti;

(b)

z uvedbo omejitev pri rekreacijskem ribolovu, vključno z omejevanjem dnevnega ulova in uvajanjem nelovnih obdobij, ali

(c)

na druge načine, ki štejejo za ustrezne.

(a)

izjem od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi , v  katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja, in

(a)

izjem od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje , v  katerem so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kaže visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja, in

(c)

posebnih določb o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja izvajanja obveznosti iztovarjanja, in

(c)

posebnih določb o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja in nadzora, da se z zagotavljanjem doslednega spoštovanja obveznosti iztovarjanja omogočiljo enaki konkurenčni pogoji , in

(a)

specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)

specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)

omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem, in

(d)

določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega velja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

(a)

obsežno znanstveno mnenje, na osnovi katerega so bile določene ribolovne možnosti, in

(b)

znanstveno utemeljitev, ki dokazuje, da so ribolovne možnosti določene v skladu s cilji in določbami te uredbe, zlasti v zvezi z ribolovno smrtnostjo.

1.

skupina 1:

1.

skupina 1:

2.

skupina 2:

2.

Skupina 2

(a)

žarkasta raža (Amblyraja radiata);

(b)

naslednje vrste žagaric:

(c)

morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias);

(d)

kljunata raža (Dipturus batis) obeh vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia);

(e)

gladki svetilec (Etmopterus pusillus) v vodah Unije podobmočja ICES IV in razdelka ICES IIIa;

(f)

grebenasta manta (Manta alfredi);

(g)

manta (Manta birostris);

(h)

naslednje vrste raž iz rodu Mobula:

(i)

raža trnjevka (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;

(j)

goslaši (Rhinobatidae);

(k)

sklat (Squatina squatina);

(l)

losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo v vodah zunaj meje šestih milj, merjene od temeljnih črt držav članic v podobmočjih ICES II in IV (vode Unije);

(m)

samice raroga (Palinuridae spp.) in samice jastoga (Homarus gammarus), razen kadar se uporabljajo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev.