(1)

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približanjem zakonov in drugih predpisov držav članic ter z odpravo ovir za prosti pretok dostopnih proizvodov in storitev. To bo povečalo razpoložljivost dostopnih proizvodov in storitev na notranjem trgu.

(1)

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približanjem zakonov in drugih predpisov držav članic ter z odpravo ovir za prosti pretok dostopnih proizvodov in storitev. To bo povečalo razpoložljivost in izboljšalo dostopnost in praktičnost informacij o dostopnih proizvodih in storitvah na notranjem trgu.

(2)

Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število invalidov in/ali državljanov s funkcijskimi omejitvami pa se bo s staranjem prebivalstva Evropske unije zelo povečalo. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča bolj vključujočo družbo in lajša neodvisno življenje.

(2)

Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število oseb s funkcijskimi omejitvami, tudi invalidov , v smislu člena 1 Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov (V nadaljnjem besedilu: Konvencija) pa se bo s staranjem prebivalstva Evropske unije zelo povečalo. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča bolj vključujočo družbo in je temeljni pogoj za neodvisno življenje.

(2a)

Zagotoviti bi bilo treba „univerzalno dostopnost“, „univerzalno oblikovanje“ in „vidik spola“ za proizvode, orodja, naprave in storitve, da jih bodo lahko splošno uporabljali invalidi.

(3)

Neskladja med predpisi in upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice v zvezi z dostopnostjo proizvodov in storitev za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, ustvarjajo ovire za prosti pretok takih proizvodov in storitev ter izkrivljalo učinkovito konkurenco na notranjem trgu. Te ovire še posebej prizadevajo gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).

(3)

Neskladja med predpisi in upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice v zvezi z dostopnostjo nekaterih proizvodov in storitev za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, ustvarjajo ovire za njihov prosti pretok ter izkrivljalo učinkovito konkurenco na notranjem trgu . Za druge proizvode se bodo razlike verjetno povečale zaradi začetka veljavnosti Konvencije. Te ovire še posebej prizadevajo gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).

(5)

Potrošniki dostopnih proizvodov in uporabniki dostopnih storitev se soočajo z visokimi cenami, ki so posledica omejene konkurence med dobavitelji. Razdrobljenost nacionalnih predpisov zmanjšuje potencialne koristi, ki bi jih lahko pri odzivanju na družbene in tehnološke dosežke ustvarila izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.

(5)

Potrošniki dostopnih proizvodov , zlasti podpornih tehnologij, in uporabniki dostopnih storitev se soočajo z visokimi cenami, ki so posledica omejene konkurence med dobavitelji. Razdrobljenost nacionalnih predpisov zmanjšuje potencialne koristi, ki bi jih lahko pri odzivanju na družbene in tehnološke dosežke ustvarila izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.

(6)

Približevanje nacionalnih ukrepov na ravni Unije je zato potrebno za pravilno delovanje notranjega trga, da se odpravi razdrobljenost trga dostopnih proizvodov in storitev, ustvari ekonomija obsega, olajša čezmejna trgovina in mobilnost , gospodarskim subjektom pomaga usmeriti sredstva v inovacije, namesto, da jih uporabijo za usklajevanje z razdrobljenimi pravnimi zahtevami po vsej Uniji .

(6)

Približevanje nacionalnih ukrepov na ravni Unije je zato potrebno za pravilno delovanje notranjega trga, da se odpravi razdrobljenost trga dostopnih proizvodov in storitev, ustvari ekonomija obsega, olajša čezmejna trgovina , prosti pretok proizvodov in storitev, ter prosto gibanje oseb, tudi invalidov , gospodarskim subjektom pomaga usmeriti sredstva v inovacije, namesto, da jih uporabijo za kritje stroškov zaradi razdrobljene zakonodaje .

(8a)

Unija se mora v skladu s členom 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti boriti proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti. S členom 19 PDEU se Uniji podeljuje pooblastilo za sprejemanje pravnih aktov za boj proti tovrstni diskriminaciji.

(9)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Še posebej si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravic invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti ter spodbujati uporabo člena 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(9)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Še posebej si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravic invalidov in starejših do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti ter spodbujati uporabo členov 21, 25 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(9a)

Boljša dostopnost proizvodov in storitev bo izboljšala življenje invalidov, pa tudi oseb s stalnimi ali začasnimi funkcijskimi omejitvami, kot so starejše osebe, nosečnice in osebe, ki potujejo s prtljago. Zato je bistvenega pomena, da ta direktiva zajema tudi invalide in osebe z začasnimi ali stalnimi funkcijskimi omejitvami, da bi zagotovili dejanske koristi in samostojno življenje večjega dela družbe.

(9b)

V Uniji je invalidnost bolj razširjena med ženskimi kot med moškimi. Invalidke se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in znatnimi ovirami pri celovitem uživanju svojih temeljnih pravic in svoboščin. Te vključujejo fizično, čustveno, spolno, ekonomsko in institucionalno nasilje ter diskriminacijo pri dostopanju do izobraževanja in zaposlitve, vse to pa lahko povzroči osamljenost in psihološke travme. Poleg tega so ženske zaradi invalidnosti nesorazmerno prizadete tudi kot negovalke invalidnih družinskih članov in pogosteje kot moški doživljajo diskriminacijo prek povezave. Zato je treba ukrepati, da bi zagotovili, da bodo enako obravnavanje ter pozitivne ukrepe in politike za invalidke in matere invalidnih otrok temeljna pravica in etična obveznost.

(10)

Splošni cilj strategije enotnega digitalnega trga je zagotoviti trajnostne gospodarske in družbene koristi s pomočjo povezanega enotnega digitalnega trga. Potrošniki Unije še vedno ne morejo v celoti izkoristiti cen in izbire, ki jih lahko ponudi enotni trg, saj so čezmejne spletne transakcije še vedno zelo omejene. Tudi razdrobljenost omejuje povpraševanje po čezmejnih transakcijah e-trgovanja. Potrebni bodo usklajeni ukrepi, da se tudi invalidom zagotovi popoln dostop do novih elektronskih vsebin. Zato je treba harmonizirati zahteve glede dostopnosti na enotnem digitalnem trgu in zagotoviti, da bodo vsi državljani Unije, ne glede na svoje zmožnosti, lahko uživali njegove koristi.

(10)

Splošni cilj strategije enotnega digitalnega trga je zagotoviti trajnostne gospodarske in družbene koristi s pomočjo povezanega enotnega digitalnega trga , tako da se olajša trgovina in spodbuja zaposlovanje v Uniji . Potrošniki Unije še vedno ne morejo v celoti izkoristiti cen in izbire, ki jih lahko ponudi enotni trg, saj so čezmejne spletne transakcije še vedno zelo omejene. Tudi razdrobljenost omejuje povpraševanje po čezmejnih transakcijah e-trgovanja. Potrebni bodo usklajeni ukrepi, da se tudi invalidom zagotovi popoln dostop do novih elektronskih vsebin. Zato je treba harmonizirati zahteve glede dostopnosti na enotnem digitalnem trgu in zagotoviti, da bodo vsi državljani Unije, ne glede na svoje zmožnosti, lahko uživali njegove koristi.

(12a)

V členu 4 Konvencije se države podpisnice poziva, naj izvajajo ali spodbujajo raziskave in razvoj novih tehnologij, vključno s tehnologijami obveščanja in sporočanja, pripomočki za gibanje in napravami in podpornimi tehnologijami, primernimi za invalide, ter naj spodbujajo njihovo razpoložljivost in uporabo. Konvencija tudi poziva, naj se daje prednost tehnologijam po sprejemljivih cenah.

(12b)

V sektorju železniškega prometa se Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) in Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014  (1b) (TSI PRM) izrecno sklicujeta na zahteve glede dostopnosti, ki so določene v členu 9 Konvencije, in jih izvajata. Skladno s tem je dostopnost za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo v sektorju železniškega prometa urejena s temi instrumenti. Da bi zagotovili skladnost Direktive (EU) 2016/797 z Uredbo (EU) št. 1300/2014 na eni strani ter s to direktivo na drugi strani, bi bilo treba pri vseh prihodnjih revizijah tehničnih specifikacij za interoperabilnost za funkcionalno ovirane osebe (TSI PRM) upoštevati tudi zahteve glede dostopnosti, ki izhajajo iz evropskega akta o dostopnosti.

(13)

Zaradi začetka veljavnosti Konvencije v pravnem redu držav članic je treba nujno sprejeti dodatne nacionalne določbe o dostopnosti proizvodov in storitev, med katerimi bi v odsotnosti ukrepanja na ravni Unije prihajalo do čedalje večjih neskladij.

(13)

Zaradi začetka veljavnosti Konvencije v pravnem redu držav članic je treba nujno sprejeti dodatne nacionalne določbe o dostopnosti proizvodov in storitev ter o grajenem okolju , povezanem z zagotavljanjem blaga in storitev, pri katerih bi brez ukrepanja na ravni Unije prihajalo do čedalje večjih neskladij.

(13a)

Poleg zahtev iz te direktive bi si bilo treba prizadevati tudi za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije o pravicah potnikov v zračnem, železniškem in avtobusnem prevozu ter prevozu na celinskih vodnih poteh. Ta prizadevanja bi se morala osredotočati na intermodalne vidike, da bi spodbujali neovirano dostopnost, vključno s področji, kot so infrastruktura in transportna vozila.

(13b)

Komisija bi morala spodbujati mestne oblasti, naj neoviran dostop do storitev mestnega prevoza vključijo v svoje načrte za trajnostno mobilnost v mestih in redno objavljajo sezname primerov dobre prakse glede neoviranega dostopa do javnega mestnega prometa in mobilnosti.

(15)

Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (33), ki je usklajena s Konvencijo, dostopnost opredeljuje kot eno od osmih področij ukrepanja ter je namenjena zagotavljanju dostopnosti proizvodov in storitev.

(15)

Sporočilo Komisije z dne 15. novembra 2010„ Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“, ki je usklajena s Konvencijo, dostopnost, ki je temeljni pogoj za udeležbo v družbi, opredeljuje kot eno od osmih področij ukrepanja ter je namenjena zagotavljanju dostopnosti proizvodov in storitev.

(16)

Proizvodi in storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive, so rezultat analize, ki je bila opravljena med pripravo ocene učinka in s pomočjo katere so bili opredeljeni relevantni proizvodi in storitve za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in starejšimi , za katere so države članice sprejele ali bodo najverjetneje sprejele različne nacionalne zahteve glede dostopnosti.

(16)

Proizvodi in storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive, so rezultat analize, ki je bila opravljena med pripravo ocene učinka in s pomočjo katere so bili opredeljeni relevantni proizvodi in storitve za invalide , za katere so države članice sprejele ali bodo najverjetneje sprejele različne nacionalne zahteve glede dostopnosti.

(16a)

Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1a) nalaga vrsto obveznosti ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev. Zato je vanjo bolj primerno vključiti zahteve glede dostopnosti. Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

zajema zgolj avdiovizualne medijske vsebine. Zato je primerno v področje uporabe te direktive vključiti arhitekturo spletišč in storitev na osnovi mobilnih naprav ter vse vsebine, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 2010/13/EU.

Ta direktiva bi morala zajemati zahteve glede dostopnosti za opremo za telefonske storitve in spletišča. Zajemati bi morala tudi zahteve glede dostopnosti za telefonske storitve, razen če niso že obravnavane v drugem pravnem aktu Unije, ki zagotavlja najmanj enako raven varstva kot ta direktiva. V tem primeru bi moral zadevni pravni akt Unije prevladati nad to direktivo.

(17)

Vsi proizvodi in storitve morajo biti skladni z zahtevami glede dostopnosti, ki so opredeljene v členu 3 in navedene v Prilogi I, da so dostopni za invalide in starejše . Obveznosti glede dostopnosti za e-trgovino se uporabljajo tudi za spletno prodajo storitev v skladu s  členom 1(2)(a) do (e) te direktive.

(17)

Vsi proizvodi in storitve , zajeti v področje uporabe te direktive in dani na trg po datumu začetka uporabe te direktive, bi morali biti skladni z zahtevami glede dostopnosti, ki so določene v členu 3 in navedene v Prilogi I, da so dostopni za invalide. Obveznosti glede dostopnosti za e-trgovino se uporabljajo tudi za spletno prodajo storitev v skladu s  točkami (a) do (e) člena 1(2) te direktive.

(17a)

Tudi če se storitev ali del storitve odda v podizvajanje tretji osebi, to ne bi smelo ogroziti dostopnosti te storitve, ponudniki storitev pa bi morali izpolnjevati obveznosti iz te direktive. Ponudniki storitev bi morali zagotoviti tudi ustrezno in stalno usposabljanje svojega osebja, da bo seznanjeno z načini uporabe dostopnih proizvodov in storitev. To usposabljanje bi moralo zajemati tudi vprašanja, kot so zagotavljanje informacij, svetovanje in oglaševanje.

(18)

Zahteve glede dostopnosti je treba uvesti na način, ki bi bil čim manj obremenjujoč za gospodarske subjekte in države članice, predvsem s tem, da se v področje uporabe vključi le skrbno izbrane proizvode in storitve.

(18)

Po eni strani je treba zahteve glede dostopnosti uvesti na način, ki bi bil karseda učinkovit in čim manj obremenjujoč za gospodarske subjekte in države članice, predvsem s tem, da se v področje uporabe vključi le skrbno izbrane proizvode in storitve , ki so dani na trg po datumu začetka uporabe te direktive. Po drugi strani je treba gospodarskim subjektom omogočiti učinkovito izvajanje zahtev glede dostopnosti, ki so določene v tej direktivi, zlasti z upoštevanjem življenjske dobe samopostrežnih terminalov, prodajnih avtomatov za vozovnice/vstopnice in avtomatov za prijavo. Prav tako je treba upoštevati poseben položaj malih in srednjih podjetij na notranjem trgu. Poleg tega od mikropodjetij zaradi njihove velikosti, virov in narave ne bi smeli zahtevati, da izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive ali da morajo uporabljati postopek iz člena 12, da bi bili izvzeti iz obveznosti te direktive .

(20a)

Za zagotovitev boljšega delovanja notranjega trga bi morali nacionalni organi upoštevati zahteve glede dostopnosti iz te direktive, ko uporabljajo določbe o dostopnosti iz pravnih aktov Unije, ki so navedeni v tej direktivi. Vendar ta direktiva ne bi smela spremeniti obvezne ali prostovoljne narave določb iz teh drugih pravnih aktov Unije. Morala bi torej zagotoviti, da so zahteve glede dostopnosti enake v vsej Uniji, kadar se uporabljajo v skladu s temi drugimi akti.

(21)

Predlog Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta (34) vključuje zahteve glede dostopnosti za določeno skupino spletišč organov javnega sektorja. Poleg tega predlaga vzpostavitev podlage za metodologijo spremljanja in poročanja o skladnosti zadevnih spletišč z zahtevami iz navedene direktive . Tako zahteve glede dostopnosti kot metodologijo spremljanja in poročanja iz navedene direktive bi bilo treba uporabljati za spletišča organov javnega sektorja. Da bi zlasti zagotovili, da pristojni organi izvajajo iste zahteve glede dostopnosti neodvisno od vrste reguliranega spletišča, bi morale biti zahteve glede dostopnosti iz te direktive usklajene z zahtevami predlagane direktive o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja . Dejavnosti e-trgovine spletišč javnega sektorja, ki jih ne zajema navedena direktiva, spadajo v področje uporabe tega predloga , da bi zagotovili, da je spletna prodaja proizvodov in storitev dostopna za invalide in starejše ne glede na to, ali gre za javno ali zasebno prodajo.

(21)

Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (34) vključuje zahteve glede dostopnosti za določeno skupino spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. Vendar pa omenjena direktiva vsebuje specifični seznam izjem, saj zagotavljanje popolne dostopnosti določenih vsebin spletišč in mobilnih aplikacij ter določenih vrst spletišč in mobilnih aplikacij ustvarja nesorazmerno breme. Poleg tega uvaja podlago za metodologijo spremljanja in poročanja o skladnosti zadevnih spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami , določenimi v navedeni direktivi . Tako zahteve glede dostopnosti kot metodologijo spremljanja in poročanja iz navedene direktive bi bilo treba uporabljati za spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja. Da bi zlasti zagotovili, da pristojni organi izvajajo iste zahteve glede dostopnosti neodvisno od vrste reguliranega spletišča ali mobilnih aplikacij , bi morale biti zahteve glede dostopnosti iz te direktive usklajene z zahtevami Direktive (EU) 2016/2102 . Dejavnosti e-trgovine spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, ki jih ne zajema navedena direktiva, spadajo v področje uporabe te direktive , da bi zagotovili, da je spletna prodaja proizvodov in storitev dostopna za invalide in starejše ne glede na to, ali gre za javno ali zasebno prodajo.

(22a)

Nekateri elementi zahtev glede dostopnosti iz te direktive, zlasti tisti iz Priloge I, ki se nanašajo na zagotavljanje informacij, so že zajeti v obstoječih zakonodajnih aktih Unije s področja prevoza. Ti akti vključujejo Uredbo (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , Uredbo Komisije (EU) št. 1300/2014  (1b) ter Uredbo Komisije (EU) št. 454/2011  (1c) v zvezi z železniškim prevozom; Uredbo (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta  (1d) v zvezi z avtobusnim prevozom; ter Uredbo (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (1e) v zvezi s pomorskim prevozom. Da bi zagotovili regulativno skladnost in predvidljivost za gospodarske subjekte, za katere se uporabljajo ti akti, bi moralo veljati, da so ustrezne zahteve iz te direktive izpolnjene, če so izpolnjeni ustrezni deli teh aktov. Če pa zahteve glede dostopnosti v teh aktih niso zajete, na primer zahteva glede dostopnosti spletišč letalskih družb, bi se morala uporabljati ta direktiva.

(22b)

Namen te direktive je dopolniti obstoječo sektorsko zakonodajo Unije z zajemanjem vidikov, ki še niso zajeti v navedeni zakonodaji.

(22c)

Določitev področja uporabe te direktive v zvezi z letalskimi, avtobusnimi, železniškimi in vodnimi storitvami potniškega prevoza bi morala temeljiti na obstoječi sektorski zakonodaji, ki ureja pravice potnikov. Kadar se ta direktiva ne uporablja za določene vrste storitev prevoza, bi države članice morale imeti možnost, da bi ponudnike storitev spodbujale k uporabi ustreznih zahtev glede dostopnosti iz te direktive.

(23)

V nekaterih primerih bi skupne zahteve glede dostopnosti grajenega okolja olajšale prosti pretok povezanih storitev in invalidov . Zato ta direktiva državam članicam omogoča , da vključijo grajeno okolje, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, v področje uporabe te direktive, v okviru katerega mora izpolnjevati zahteve glede dostopnosti iz Priloge X.

(23)

V nekaterih primerih je dostopnost grajenega okolja nujen pogoj, da invalidi sploh lahko v celoti uživajo povezane storitve . Zato bi morala ta direktiva države članice obvezati , da vključijo grajeno okolje, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, v področje uporabe te direktive, v okviru katerega mora izpolnjevati zahteve glede dostopnosti , določene v Prilogi X.

(23a)

S to direktivo ni treba spremeniti obstoječe zakonodaje Unije, ki določa, da je skladnost z zahtevami glede dostopnosti prostovoljna.

(24)

Treba je zagotoviti, da bi se za zakonodajne akte Unije o obveznostih glede dostopnosti, ki ne zagotavljajo zahtev ali specifikacij glede dostopnosti, dostopnost opredelila s sklicevanjem na zahteve glede dostopnosti iz te direktive. To velja za Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (35), Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (36) in Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (37), ki zahtevajo, da tehnične specifikacije in tehnične ali funkcionalne zahteve za koncesije, dela ali storitve, ki spadajo v njihovo področje uporabe, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom („univerzalno oblikovanje“).

(24)

Treba je zagotoviti, da bi se za zakonodajne akte Unije o obveznostih glede dostopnosti, ki ne zagotavljajo zahtev ali specifikacij glede dostopnosti, dostopnost opredelila s sklicevanjem na zahteve glede dostopnosti iz te direktive. Med te akte sodijo tudi Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (35), Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (36) in Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (37), ki zahtevajo, da tehnične specifikacije in tehnične ali funkcionalne zahteve za koncesije, dela ali storitve, ki spadajo v njihovo področje uporabe, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom („univerzalno oblikovanje“).

(24a)

Obveza glede zagotavljanja dostopnosti prometne infrastrukture na vseevropskem prometnem omrežju je določena v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (1 bis) . Zahteve glede dostopnosti iz te direktive bi se morale uporabljati tudi za nekatere elemente prometne infrastrukture, ki jih ureja navedena uredba, kolikor to zadeva proizvode in storitve iz te direktive ter kolikor naj bi bila infrastruktura in grajeno okolje, povezana s temi storitvami, namenjena za uporabo potnikov.

(24b)

Vendar ni primerno, da bi ta direktiva spremenila obvezne ali prostovoljne narave določb v teh drugih zakonodajnih aktih Unije, kot je člen 67 Direktive 2014/24/EU o merilih za oddajo javnih naročil, ki jih lahko javni naročniki uporabijo za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vanje se lahko vključi morebitne socialne vidike, če šteje, da so ti vidiki povezani z zadevnim naročilom. Ta direktiva bi morala torej zagotoviti, da so zahteve glede dostopnosti enake v vsej Uniji, če se uporabljajo v skladu s temi drugimi zakonodajnimi akti Unije.

(25)

Dostopnost bi bilo treba doseči z odpravo in preprečevanjem ovir, po možnosti prek univerzalnega oblikovanja ali oblikovanja, prilagojenega vsem uporabnikom. Dostopnost ne bi smela izključevati zagotavljanja ustreznih prilagoditev, če jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.

(25)

Dostopnost bi bilo treba doseči z odpravo in preprečevanjem ovir, po možnosti prek univerzalnega oblikovanja ali oblikovanja, prilagojenega vsem uporabnikom. V skladu s Konvencijo ta pristop „pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev tako, da so karseda uporabni za vse, ne da bi jih bilo treba prilagajati ali posebej oblikovati“. V skladu s Konvencijo „univerzalno oblikovanje“ ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno. Dostopnost ne bi smela izključevati zagotavljanja ustreznih prilagoditev, če jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.

(25a)

Dejstvo, da proizvod ali storitev spada na področje uporabe te direktive, ne pomeni nujno, da ta proizvod ali storitev spada v področje uporabe Direktive Sveta 93/42/EGS  (1a) .

(25b)

Pri opredeljevanju in razvrščanju potreb invalidov, ki naj bi jih zadovoljila proizvod ali storitev, bi bilo treba upoštevati načelo univerzalnega oblikovanja v skladu s splošno pripombo št. 2(2014) Odbora Organizacije združenih narodov za pravice invalidov k členu 9.

(27)

Ta direktiva bi morala glede proizvodov, za katere že veljajo drugi akti Unije, temeljiti na Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (38) ter tako zagotavljati doslednost zakonodaje Unije.

(27)

Ta direktiva bi morala glede proizvodov, za katere že veljajo drugi akti Unije, temeljiti na Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (38) ter tako zagotavljati doslednost zakonodaje Unije. Vendar ni primerno, da bi ta direktiva vključevala določbe glede varnosti iz tega sklepa, kot na primer tiste glede odpoklica izdelkov, saj proizvod ni nevaren, če ni dostopen.

(28)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali zagotoviti, da dajejo na trg samo tiste proizvode, ki so v skladu z zahtevami te direktive glede dostopnosti. Treba je zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega izmed gospodarskih subjektov v dobavni in distribucijski verigi.

(28)

Vsi gospodarski subjekti, ki spadajo v področje uporabe te direktive in sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali zagotoviti, da dajejo na trg samo tiste proizvode, ki so v skladu z zahtevami te direktive glede dostopnosti. Treba je zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega izmed gospodarskih subjektov v dobavni in distribucijski verigi.

(29)

Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov in storitev v povezavi z njihovimi ustreznimi vlogami v dobavni verigi, da se zagotovita visoka raven varstva dostopnosti in poštena konkurenca na trgu Unije.

(29)

Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov in storitev v povezavi z njihovimi ustreznimi vlogami v dobavni verigi, da se doseže izboljšana dostopnost in zagotovi poštena konkurenca na trgu Unije.

(30)

Proizvajalec, ki natančno pozna proces zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega postopka ugotavljanja skladnosti. Obveznosti glede ugotavljanja skladnosti bi moral imeti proizvajalec.

(30)

Proizvajalec, ki natančno pozna proces zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega ugotavljanja skladnosti. Vendar pa obveznosti glede ugotavljanja skladnosti ne bi smel imeti samo proizvajalec. Okrepljen organ za nadzor trga bi lahko imel ključno vlogo v postopku ugotavljanja skladnosti.

(32)

Uvozniki bi morali zagotoviti, da proizvodi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive in zlasti , da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti navedenih proizvodov.

(32)

Uvozniki bi morali zagotoviti, da proizvodi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive , vse informacije , potrebne za izvajanje ustreznih postopkov ugotavljanja skladnosti navedenih proizvodov , pa posredovati organom za nadzor trga .

(36)

Zaradi sorazmernosti bi se morale zahteve glede dostopnosti uporabljati samo, v kolikor ne predstavljajo nesorazmernega bremena za zadevni gospodarski subjekt ali zahtevajo sprememb proizvodov in storitev, ki bi lahko povzročile njihovo temeljito spremembo glede na določena merila.

(36)

Zaradi sorazmernosti zahteve glede dostopnosti ne bi smele predstavljati nesorazmernega bremena za gospodarski subjekt ali zahtevati sprememb proizvodov in storitev, zaradi katerih bi jih bilo treba glede na opredeljena merila temeljito spremeniti. Kljub temu je treba vzpostaviti mehanizme nadzora za preverjanje upravičenosti uporabe izjem od zahtev glede dostopnosti.

(36a)

Pri oceni, ali skladnost z zahtevami glede dostopnosti pomeni nesorazmerno breme za gospodarske subjekte, bi bilo treba upoštevati njihovo velikost, sredstva in naravo ter ocenjene stroške in koristi skladnosti v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide. Pri analizi stroškov in koristi bi bilo treba med drugim upoštevati pogostost in trajanje uporabe konkretnega proizvoda ali storitve, vključno z ocenjenim številom invalidov, ki ju uporabljajo, življenjsko dobo infrastrukture in proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitve, in alternativne možnosti, tudi storitve ponudnikov storitev potniškega prevoza. Pri ocenjevanju, ali zahtev glede dostopnosti ni mogoče izpolniti, saj bi pomenile nesorazmerno breme, bi bilo treba upoštevati zgolj upravičene razloge. Nenujnost, pomanjkanje časa ali znanja se ne bi smelo šteti za upravičen razlog.

(39)

Da se olajša ugotavljanje skladnosti z veljavnimi zahtevami, je treba določiti domnevo o skladnosti za proizvode in storitve, ki so v skladu s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (39), za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev. Komisija je evropskim organizacijam za standardizacijo izdala že več zahtev za standardizacijo s področja dostopnosti, ki bi jih lahko uporabili pri pripravi harmoniziranih standardov.

(39)

Da se olajša ugotavljanje skladnosti z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti , je treba določiti domnevo o skladnosti za proizvode in storitve, ki so v skladu s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (39), za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev. Komisija je evropskim organizacijam za standardizacijo izdala že več zahtev za standardizacijo s področja dostopnosti, ki bi jih lahko uporabili pri pripravi harmoniziranih standardov.

(39a)

Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom, za katere se šteje, da niso skladni z zahtevami iz te direktive.

(40)

Komisiji bi moralo biti omogočeno, da lahko v  odsotnosti harmoniziranih standardov in , kjer je to potrebno , za uskladitev trga sprejeme zvedbene akte , s katerimi bi določila skupne tehnične specifikacije za zahteve glede dostopnosti iz te direktive .

(40)

Evropski standardi bi morali biti tržno usmerjeni, upoštevati javni interes in cilje politike, ki jih je Komisija jasno navedla v zahtevi za eno ali več evropskih organizacij za standardizacijo, da bi oblikovale harmonizirane standarde, in temeljiti na soglasju. Tehnične specifikacije bi se zato morale uporabljati le v skrajnem primeru. Komisiji bi moralo biti omogočeno, da jih sprejme, denimo, v primeru, ko je postopek standardizacije ustavljen, ker ni doseženo soglasje med deležniki, zaradi česar prihaja do nepotrebnih zamud pri oblikovanju zahtev, na primer glede interoperabilnosti, ki jih brez sprejetja ustreznega standarda ne bi bilo mogoče izpolniti. Komisija bi morala pustiti dovolj časa med sprejetjem zahteve za eno ali več evropskih organizacij za standardizacijo, da oblikujejo harmonizirane standarde, in sprejetjem tehnične specifikacije, povezane s to zahtevo glede dostopnosti. Komisiji ne bi smelo biti omogočeno, da sprejme tehnično specifikacijo, če pred tem ne poskuša doseči, da bi se zahteve glede dostopnosti izpolnjevale na podlagi evropskega standardizacijskega sistema. Prav tako ne bi smela uporabljati postopka za sprejetje tehničnih specifikacij, da bi zaobšla evropski standardizacijski sistem.

(40a)

Za oblikovanje harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, ki bodo kar najbolj učinkovito skladni z zahtevami iz te direktive glede dostopnosti proizvodov in storitev, bi morala Komisija, če je to izvedljivo, v postopek odločanja pritegniti evropske krovne invalidske organizacije in vse druge ustrezne deležnike.

(42a)

Pri izvajanju tržnega nadzora proizvodov bi morali organi za nadzor trga pregledati oceno v sodelovanju z invalidi in organizacijami, ki zastopajo invalide in njihove interese.

(44)

Oznaka CE, ki predstavlja ustreznost proizvoda z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, je vidna posledica celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Ta direktiva bi morala upoštevati splošna načela , ki urejajo oznako CE, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (40) o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov.

(44)

Ta direktiva bi morala upoštevati splošna načela iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (40) o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov. Poleg izjave o skladnosti bi moral proizvajalec na stroškovno učinkovit način obvestiti potrošnike o dostopnosti svojih proizvodov, tako da bi to navedel na embalaži.

(45)

V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 proizvajalec z namestitvijo oznake na proizvod izjavlja, da je proizvod skladen z vsemi veljavnimi zahtevanimi glede dostopnosti in za to prevzema celotno odgovornost .

(45)

Neskladnost proizvoda z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3 sama po sebi ne bi smela pomeniti resnega tveganja v smislu člena 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.

(48)

Od držav članic se pričakuje, da zagotovijo, da organi za nadzor trga preverijo skladnost gospodarskih subjektov z merili iz člena 12(3) v skladu s poglavjem V.

(48)

Od držav članic se pričakuje, da zagotovijo, da organi za nadzor trga preverijo skladnost gospodarskih subjektov z merili iz člena 12(3) v skladu s poglavjem V  in da se redno posvetujejo z organizacijami, ki zastopajo invalide .

(48a)

Nacionalne podatkovne zbirke, ki vsebujejo vse ustrezne informacije o stopnji dostopnosti proizvodov in storitev, navedenih v tej direktivi, bi morale omogočiti boljše vključevanje invalidov in njihovih organizacij v tržni nadzor.

(49)

Od držav članic se pričakuje, da zagotovijo , da pristojni organi iz člena 22 obvestijo Komisijo o uporabi izjem iz člena 22 (1) ter vključijo oceno iz odstavka (2) v  skladu s Poglavjem VI .

(49)

Države članice bi morale zagotoviti , da pristojni organi obvestijo Komisijo o uporabi izjem iz člena 22 . Začetna ocena, ki jo opravijo ustrezni pristojni organi, se posreduje Komisiji na njeno zahtevo. Pri oceni, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti pomenila nesorazmerno breme za pristojne organe, bi bilo treba upoštevati njihovo velikost, sredstva in naravo ter ocenjene stroške in koristi skladnosti v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide. Pri analizi stroškov in koristi bi bilo treba med drugim upoštevati pogostost in trajanje uporabe konkretnega proizvoda ali storitve, vključno z ocenjenim številom invalidov, ki ju uporabljajo, življenjsko dobo infrastrukture in proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitve, in alternativne možnosti, tudi storitve ponudnikov storitev potniškega prevoza. Pri oceni, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti pomenile nesorazmerno breme, bi bilo treba upoštevati zgolj upravičene razloge. Nenujnost, pomanjkanje časa ali znanja se ne bi smelo šteti za upravičen razlog.

(50)

Določiti bi bilo treba zaščitni postopek – ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih izvaja država članica – v okviru katerega so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede proizvodov, neskladnih z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive. Organom za nadzor trga bi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih proizvodov prej ukrepajo.

(50)

Določiti bi bilo treba zaščitni postopek – ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih izvaja država članica – v okviru katerega so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede proizvodov, neskladnih z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive. Organom za nadzor trga bi moral omogočati, da v sodelovanju z  organizacijami, ki zastopajo invalide, in ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih proizvodov prej ukrepajo.

(51a)

Da bi zagotovili pravilno uporabo načela sorazmernosti v zvezi z obveznostjo identifikacije gospodarskih subjektov in merili, ki jih je treba uporabljati pri ocenjevanju, ali bi skladnost z obveznostjo iz te direktive pomenila nesorazmerno breme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, s katerimi določi obdobje, v katerem morajo biti gospodarski subjekti zmožni identificirati vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod, ali vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili proizvod, ter opredeli merila, ki jih je treba upoštevati za vse proizvode in storitve, zajete v tej direktivi, ko se ocenjuje, ali se brez spremembe teh meril breme šteje za nesorazmerno. To obdobje bi moralo biti določeno sorazmerno z življenjsko dobo proizvoda. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje  (1a) . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(51b)

Države članice bi morale zagotoviti, da bi obstajala ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s to direktivo, ter tako uvesti ustrezne mehanizme nadzora, kot je naknadni nadzor, ki bi ga opravljali organi za nadzor trga, da bi preverjali, ali se izjeme od zahtev glede dostopnosti upravičeno uporabljajo. Pri obravnavanju pritožb glede dostopnosti bi morale države članice upoštevati splošno načelo dobrega upravljanja, pri čemer bi morale zlasti poskrbeti, da bi uradniki v skladu s svojo obveznostjo odločitev o posameznih pritožbah sprejeli v razumnem roku.

(52a)

Države članice bi morale zagotoviti učinkovita in hitra pravna sredstva zoper odločitve javnih naročnikov in naročnikov glede tega, ali posamezno naročilo sodi v področje uporabe direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU. Ker pravni okvir o pravnih sredstvih na področjih, ki jih zajemata navedeni direktivi, že obstaja, bi bilo treba ta področja izključiti iz določb te direktive glede izvrševanja in kazni. Izključitev ne posega v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Pogodb, da sprejmejo vse ukrepe, s katerimi zagotovijo uporabo in učinkovitost prava Unije.

(53a)

Zahteve glede dostopnosti iz te direktive bi bilo treba uporabljati za proizvode, dane na trg Unije po datumu začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive, vključno z rabljenimi proizvodi in proizvodi iz druge roke, ki so bili uvoženi iz tretje države in dani na trg Unije po tem datumu.

(53b)

Vendar bi bilo treba javna naročila za blago, gradnje ali storitve, za katere velja Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU in ki so bila oddana pred datumom začetka uporabe te direktive, še naprej izvajati v skladu z zahtevami glede dostopnosti, ki so bile določene v teh javnih naročilih.

(53c)

Da bi ponudnikom storitev zagotovili dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te direktive, je treba določiti prehodno obdobje, v katerem za proizvode, uporabljene za zagotavljanje storitve, ne bo treba izpolnjevati zahtev glede dostopnosti iz te direktive. Glede na strošek in dolgo življenjsko dobo bankomatov, prodajnih avtomatov za vozovnice in avtomatov za prijavo potnikov je primerno določiti, da se ti avtomati, kadar se uporabljajo za zagotavljanje storitev, lahko še naprej uporabljajo do konca njihove ekonomske dobe koristnosti.

(54a)

Uvajanje aplikacij, ki zagotavljajo informacije na podlagi storitev v zvezi s prostorskimi podatki, prispeva k neodvisnemu in varnemu gibanju invalidov. Prostorski podatki, ki se uporabljajo v teh aplikacijah, bi morali zagotavljati informacije, prilagojene posebnim potrebam invalidov.

(a)

računalniško strojno opremo in operacijske sisteme za splošno rabo;

(a)

računalniško strojno opremo in vgrajene operacijske sisteme za splošno rabo , namenjene za uporabo potrošnikov ;

(iiia)

plačilne terminale;

(c)

terminalsko opremo za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi , povezano s telefonskimi storitvami;

(c)

terminalsko opremo za potrošnike, povezano s telefonskimi storitvami;

(d)

terminalsko opremo za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi , povezano z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.

(d)

terminalsko opremo za potrošnike, povezano z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.

(da)

bralnike e-knjig.

(-a)

(a)

telefonske storitve in s tem povezano terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi ;

(a)

telefonske storitve in s tem povezano terminalsko opremo za potrošnike;

(b)

avdiovizualne medijske storitve in s tem povezano oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi ;

(b)

spletišča in avdiovizualne medijske storitve na osnovi mobilnih naprav ;

(c)

letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza;

(c)

letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza , storitve mobilnosti ter z njimi povezane storitve intermodalnih povezav, vključno z javnim mestnim prometom, kot so podzemna železnica, vlaki, tramvaji, trolejbusi in avtobusi, v povezavi s:

(d)

bančne storitve,

(d)

bančne storitve za potrošnike;

(e)

e-knjige;

(e)

e-knjige in sorodno opremo, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, ki jih ponuja ponudnik storitev, ter dostop do njih ;

(fa)

turistične storitve, vključno z zagotavljanjem nastanitve ter pripravo in dostavo hrane.

(a)

javna naročila in koncesije, za katere veljajo Direktiva 2014/23/EU (42), Direktiva 2014/24/EU in Direktiva 2014/25/EU;

(a)

javna naročila in koncesije, za katere veljajo Direktiva 2014/23/EU, Direktiva 2014/24/EU in Direktiva 2014/25/EU , ki so zasnovani ali oddani po … [datum začetka uporabe te direktive]:

(b)

pripravo in izvajanje programov na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo  (43) ter Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (44);

(b)

pripravo in izvajanje programov na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (43) ter Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (44) , sprejetih ali izvedenih po … [datum začetka uporabe te direktive]:

(c)

razpise za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (45);

(c)

naročila za javne storitve, ki se po … [datum začetka uporabe te direktive] oddajajo v konkurenčnih razpisnih postopkih ali neposredno za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (45);

(d)

prometno infrastrukturo v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (46).

(d)

prometno infrastrukturo v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 , načrtovano ali zgrajeno po … [datum začetka uporabe te direktive].

(a)

oblike datotek za pisarniške aplikacije, objavljene pred … [datum začetka uporabe te direktive];

(b)

spletne zemljevide in storitve zemljevidov, če so ključne informacije pri zemljevidih, ki so namenjeni navigaciji, zagotovljene na dostopen digitalen način;

(c)

vsebine tretjih oseb, ki jih zadevni gospodarski subjekt ali pristojni organ ni ne financiral ne razvil in niso pod njegovim nadzorom;

(d)

vsebine spletišč in mobilnih aplikacij, ki se štejejo za arhiv, kar pomeni, da vsebujejo le vsebino, ki se ne posodablja ali ureja po … [datum začetka uporabe te direktive].

(1)

„dostopni proizvodi in storitve“ so proizvodi in storitve, ki so za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi , enako vidni , uporabljivi in razumljivi kot za druge ;

(1)

„dostopni proizvodi in storitve“ pomenijo proizvode in storitve, ki jih invalidi lahko zaznajo , uporabljajo in razumejo ter so zanje dovolj zanesljivi ;

(2)

(5a)

(5b)

(16a)

(19)

(20a)

(21)

„e-trgovina“ pomeni spletno prodajo proizvodov in storitev.

(21)

„e-trgovina“ pomeni spletno prodajo proizvodov in storitev med podjetji in potrošniki, zajeto v področju uporabe Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) ;

(21a)

(21b)

(21c)

(21d)

(21e)

(a)

pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda;

(a)

pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda;

(b)

s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je odpraviti tveganje, ki ga povzročajo proizvodi v okviru njihovih pooblastil.

(b)

s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost proizvodov s to direktivo v okviru njihovih pooblastil.

(b)

ocenjene stroške in koristi za gospodarske subjekte v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide , pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega proizvoda ali storitve.

(b)

ocenjene dodatne stroške in koristi za gospodarske subjekte v primerjavi z ocenjeno koristjo za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi , pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe proizvoda ali storitve.

(a)

sklicevanje na harmonizirane standarde v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije;

(b)

Komisija je sprejela zahtevo iz odstavka 2 tega člena, and

(c)

Komisija ugotovi nepotrebne zamude v postopku standardizacije.

(a)

tega, da proizvod ne izpolnjuje zahtev, povezanih z zahtevami iz člena 3 te direktive , ali

(a)

tega, da proizvod ne izpolnjuje ustreznih zahtev iz člena 3, ali

(c)

pri določitvi zahtev glede dostopnosti v zvezi s socialnimi merili in merili kakovosti, ki so jih pristojni organi določili v razpisnih postopkih za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007;

(da)

po potrebi za vso ustrezno zakonodajo Unije ali za določbe v zakonodaji Unije v zvezi z dostopnostjo za invalide;

(db)

če projekte za dostopno prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo brez ovir sofinancira Unija v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), strukturnih skladov ali Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), imajo prednost projekti, ki podpirajo ali vključujejo dostopnost.

(b)

ocenjene stroške in koristi za zadevne pristojne organe v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega proizvoda ali storitve.

(b)

ocenjene stroške in koristi za zadevne pristojne organe v primerjavi z ocenjeno koristjo za osebe s funkcijskimi omejitvami in invalide, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega proizvoda ali storitve.

(a)

določbe , na podlagi katerih lahko potrošnik v skladu z nacionalno zakonodajo začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive;

(a)

možnost, da potrošnik , na katerega neskladnost proizvoda ali storitve neposredno vpliva, v skladu z nacionalno zakonodajo začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive.

(b)

določbe , na podlagi katerih lahko javni organi ali zasebna združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo zakonit interes pri zagotavljanju, da so določbe te direktive izpolnjene, v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi v imenu potrošnikov, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive.

(b)

možnost , da javni organi ali zasebna združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo zakonit interes pri zagotavljanju, da so določbe te direktive izpolnjene, v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi v imenu potrošnikov, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive. Zakonit interes je lahko zastopanje potrošnikov, na katere neskladnost proizvoda ali storitve neposredno vpliva;

(ba)

možnost, da potrošnik, na katerega neskladnost proizvoda ali storitve neposredno vpliva, uporabi pritožbeni mehanizem. Ta mehanizem bi lahko upravljal že obstoječ organ, na primer nacionalni varuh človekovih pravic.

1.

V  tem poročilu med drugim s socialnega in ekonomskega vidika ter z vidika tehnološkega razvoja obravnava razvoj dostopnosti proizvodov in storitev ter vpliv na gospodarske subjekte in invalide ter po možnosti opredeli področja, na katerih bi lahko zmanjšali breme, da bi ocenila potrebo po pregledu te direktive.

1.

V  teh poročilih, pripravljenih na podlagi obvestil, prejetih v skladu s členoma 12(6) in 22(4), se oceni, ali je ta direktiva dosegla svoje cilje, zlasti v zvezi z izboljšanjem prostega pretoka dostopnih proizvodov in storitev. Poleg tega v teh poročilih med drugim s socialnega in ekonomskega vidika ter z vidika tehnološkega razvoja obravnava razvoj dostopnosti proizvodov in storitev, potrebo po vključitvi novih proizvodov in storitev v področje uporabe te direktive ali po izključitvi nekaterih proizvodov in storitev iz njega, ter vpliv te direktive na gospodarske subjekte in invalide ter po možnosti opredeli področja, na katerih bi lahko zmanjšali breme, da bi ocenila potrebo po pregledu te direktive.

2.

Države članice Komisiji pravočasno sporočijo vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo tega poročila .

2.

Države članice Komisiji pravočasno sporočijo vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo teh poročil .