(2a)

Varstvo okolja je eden od najpomembnejših izzivov, s katerim se sooča Unija.

(3)

Zavezujoč cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU v celotnem gospodarstvu glede na ravni iz leta 1990 do leta 2030 je Evropski svet določil na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014. Svet je na seji 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani, nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma. Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 napovedal, da bi moral biti cilj dosežen skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer z zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ETS), za 43 % oziroma v tistih, ki v sistem ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij.

(3)

Zavezujoč cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU v celotnem gospodarstvu glede na ravni iz leta 1990 do leta 2030 je Evropski svet določil na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014. Svet je na seji 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani, nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma. Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 napovedal, da bi moral biti cilj dosežen skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer z zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ETS), za 43 % oziroma v tistih, ki v sistem ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij , Komisija pa bi morala v ta namen zagotoviti med drugim platformo za izmenjavo dobrih praks in preteklih izkušenj v sektorju mobilnosti z nizkimi emisijami med državami članicami .

(3a)

Dobro delujoč, prenovljen EU ETS z okrepljenim instrumentom za stabilizacijo trga bo glavni evropski instrument za doseganje cilja zmanjšanja za 40 %, z linearnim faktorjem in brezplačno dodelitvijo po letu 2020. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodajnem aktu, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost, karseda zmanjša selitev virov CO2 ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost. Te določbe bi morale biti skladne s podnebnimi cilji Unije in njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma ter skladne s spodbujevalnim dialogom iz leta 2018, s prvim svetovnim pregledom stanja v letu 2023 ter z drugimi globalnimi pregledi vsakih pet let potem, namenjenimi zbiranju informacij za določanje zaporednih nacionalno določenih prispevkov.

(4)

Unija in njene države članice si od leta 1997 prizadevajo za pospešitev mednarodnega sporazuma, da bi se zmanjšali učinki toplogrednih plinov iz letalstva, in imajo od leta 2008 vzpostavljeno zakonodajo za zmanjšanje vplivov letalskih dejavnosti na podnebne spremembe prek sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se izvaja od leta 2005. Da bi pospešila napredek v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), je Unija dvakrat sprejela časovno omejena odstopanja od EU ETS, da bi bile obveznosti glede skladnosti omejene na emisije iz letov med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pri čemer bi se zagotovila enaka obravnava operatorjev zrakoplovov na istih progah ne glede na njihov sedež. V zadnjem odstopanju od EU ETS, Uredbi (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, so bile obveznosti glede skladnosti v obdobju med letoma 2013 in 2016 omejene na lete znotraj EGP in predvidene so bile morebitne spremembe področja uporabe sistema glede dejavnosti na letališča zunaj EGP in z njih od 1. januarja 2017 dalje po pregledu, določenem v navedeni uredbi.

(4)

Unija in njene države članice si od leta 1997 prizadevajo za pospešitev mednarodnega sporazuma, da bi se zmanjšali učinki toplogrednih plinov iz letalstva, in imajo od leta 2008 vzpostavljeno zakonodajo za zmanjšanje vplivov letalskih dejavnosti na podnebne spremembe prek sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se izvaja od leta 2005. Sodišče je v svoji sodbi z dne 21. decembra 2011  (1a) odločilo, da vključitev letov zunaj EGP v EU ETS ne krši mednarodnega prava. Poleg tega so se v letih 2004 in 2008 države članice ponovno zavezale k izvajanju koncepta enotno evropsko nebo, ki upošteva porast letalskega prometa v prihajajočih letih. Da bi dosegli napredek na področju upravljanja letalskega prometa, je treba pospešiti izvajanje sistema SESAR ter spodbujati inovativne tehnologije v okviru pobude Čisto nebo. Uvedba globalnega tržnega ukrepa s strani Mednarodne organizacije civilnega letalstva bi morala prispevati k dodatnemu napredku za zmanjšanje emisij v letalskem prometu. Da bi pospešila napredek v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), je Unija dvakrat sprejela časovno omejena odstopanja od EU ETS, da bi bile obveznosti glede skladnosti omejene na emisije iz letov med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pri čemer bi se zagotovila enaka obravnava operatorjev zrakoplovov na istih progah ne glede na njihov sedež. V zadnjem odstopanju od EU ETS, Uredbi (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, so bile obveznosti glede skladnosti v obdobju med letoma 2013 in 2016 omejene na lete znotraj EGP in predvidene so bile morebitne spremembe področja uporabe sistema glede dejavnosti na letališča zunaj EGP in z njih od 1. januarja 2017 dalje po pregledu, določenem v navedeni uredbi.

(5)

Ob upoštevanju resolucije, ki je bila sprejeta na 39. skupščini ICAO oktobra 2016 glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020, se zdi primerno, da se obstoječe odstopanje nadaljuje, dokler ne bo dosežen nadaljnji napredek v zvezi z načrtovanjem elementov in izvajanjem globalnega tržnega ukrepa. V zvezi s tem ICAO načrtuje, da bo leta 2018 sprejela standarde in priporočene prakse, da bi se dopolnila navedena resolucija in izvedel globalni sistem . Vendar bo njegovo konkretno uveljavljanje zahtevalo ukrepanje pogodbenic ICAO na nacionalni ravni. Poleg tega mora ICAO razviti ureditev upravljanja, vključno z registrskim sistemom. Glede na to bi bilo treba obstoječe odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih ob upoštevanju pregleda izvajanja sistema ICAO podaljšati , da bi se spodbudila prizadevanja v ICAO in omogočil začetek delovanja sistema ICAO. Zaradi podaljšanja odstopanja bi morala biti količina pravic, ki se prodajo na dražbi in izdajo brezplačno, vključno s pravicami iz posebne rezerve, enaka ustrezni količini iz leta 2016 in sorazmerna z zmanjšano obveznostjo predaje.

(5)

Ob upoštevanju resolucije, ki je bila sprejeta na 39. skupščini ICAO oktobra 2016 glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020, naj bi bili standardi in priporočene prakse ICAO za dopolnitev omenjene resolucije in izvajanje globalnega sistema po načrtih sprejeti v letu 2018 . Vendar bo njegovo konkretno uveljavljanje zahtevalo ukrepanje pogodbenic ICAO na nacionalni ravni. Poleg tega mora ICAO razviti ureditev upravljanja, vključno z registrskim sistemom. Glede na to bi bilo treba obstoječe odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih podaljšati do leta 2021 , da bi se spodbudila prizadevanja v ICAO in omogočil začetek delovanja sistema ICAO. Zaradi podaljšanja odstopanja bi morala biti količina pravic, ki se prodajo na dražbi in izdajo brezplačno, vključno s pravicami iz posebne rezerve, enaka ustrezni količini iz leta 2016 in sorazmerna z zmanjšano obveznostjo predaje.

(5a)

50 % pravic bi bilo treba prodati na dražbi od 1. januarja 2021, za celotno število dodeljenih pravic pa bi se moral uporabiti linearni faktor zmanjšanja, kot je določeno v členu 9 Direktive 2003/87/ES.

(5b)

Prihodke iz prodaje pravic na dražbi ali njihovo enakovredno finančno vrednost bi bilo treba uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja s ciljem ublažitve in prilagajanja, tudi na področjih letalstva, letalskega prometa in trajnostnih alternativnih letalskih goriv, za zmanjšanje emisij s prometom z nizkimi emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema EU za trgovanje z emisijami. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti državam članicam, ki uporabljajo te prihodke za sofinanciranje raziskovalnih in inovacijskih programov ali pobud v okviru devetega okvirnega programa za raziskave. Preglednost uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES, je temeljna za podporo zavez Unije.

(5c)

Izravnava emisij na podlagi globalnega tržnega ukrepa obsega en element v svežnju ukrepov ICAO za doseganje ambicioznega cilja ogljično nevtralne rasti od leta 2020 in bi jo bilo treba dopolniti z napredkom na področju ogrodij zrakoplovov in pogonskih tehnologij. Nadaljnje financiranje strategij in programov za raziskave, kot so skupna tehnološka pobuda „Čisto nebo“, SESAR in Obzorje 2020, bo bistveno za tehnološke inovacije in operativne izboljšave, da bi presegli ogljično nevtralno rast od leta 2020 ter dosegli absolutno zmanjšanje emisij po vsem sektorju. Poleg tega je pomembno, da države članice hitro sprejmejo in v celoti izvajajo zakonodajo Unije, kot je enotno evropsko nebo, katere cilj je preprečiti razdrobljenost evropskega zračnega prostora in posledično povečanje letalskih emisij CO2.

(6)

Glede na to, da je treba ključne vidike globalnega tržnega ukrepa še razviti ter da je njegovo izvajanje odvisno od nacionalne zakonodaje držav in regij, se zdi primerno, da se pregled opravi, ko bo jasno, kakšna bosta narava in obseg teh pravnih instrumentov , pred začetkom globalnega tržnega ukrepa ICAO, ter da se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.  V  navedenem poročilu bi bilo treba obravnavati vse standarde ali druge instrumente, ki jih je sprejela ICAO, ukrepe , ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami po letu 2021 , in drug ustrezen razvoj dogodkov na mednarodni ravni (npr. predpise na podlagi UNFCCC in Pariškega sporazuma o trgih ogljika in računovodenju). V navedenem poročilu bi bilo treba proučiti, kako bi se te instrumente preneslo v pravo Unije v okviru revizije EU ETS. Poleg tega bi bilo treba ustrezno obravnavati predpise, ki veljajo za lete znotraj EGP. Navedenemu poročilu bi moral biti po potrebi priložen predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, skladen z zagotovitvijo prispevka letalskega sektorja k zavezi Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu.

(6)

Glede na to, da je treba ključne vidike globalnega tržnega ukrepa še razviti ter da je njegovo izvajanje odvisno od nacionalne zakonodaje sodelujočih držav in regij, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o napredku pri pogajanjih ICAO, zlasti o pomembnih instrumentih , ki jih je sprejela ICAO, ukrepih, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v  zvezi z emisijami za obdobje 2021–2035, prizadevanjih za uvedbo ambicioznih in zavezujočih ukrepov za uresničitev dolgoročnega cilja letalskega sektorja , da bi do leta 2050 prepolovili emisije CO2 iz letalskega prometa glede na ravni iz leta 2005 , in drugem ustreznem razvoju dogodkov na mednarodni ravni (npr. predpise na podlagi UNFCCC in Pariškega sporazuma o trgih ogljika in računovodenju). Ko bosta znana značaj in vsebina instrumentov ICAO ter pred začetkom globalnega tržnega ukrepa ICAO bi morala Komisija predstaviti poročilo, v katerem bi morala proučiti, kako bi te instrumente izvajali in jih uskladili s pravom Unije v okviru revizije EU ETS. V poročilu bi bilo tudi treba ustrezno obravnavati predpise, ki veljajo za lete znotraj EGP. Navedenemu poročilu bi moral biti po potrebi priložen predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, skladen z zagotovitvijo prispevka letalskega sektorja k zavezi Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu.

(6a)

Da bi zagotovili spoštovanje sedanjih in bodočih domačih standardov Unije glede podnebja in brez poseganja v pregled iz člena 28b Direktive 2003/87/ES bi bilo treba sistem CORSIA izvajati v pravu Unije in ga uskladiti s pravom Unije prek EU ETS.

(6b)

Na ravni Unije je bilo sprejetih več zakonodajnih aktov, katerih namen je preprečiti razdrobljenost evropskega zračnega prostora, da bi okrepili pretok zračnega prometa in nadzor nad uporabo zračnega prostora ter tako zmanjšali emisije. Znotraj Unije bi bilo treba sistem CORSIA obravnavati kot del svežnja ukrepov organizacije ICAO, kar vključuje tudi popolno izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu v državah članicah, SESAR, uporabo GNSS za satelitsko navigacijo ter skupne tehnološke pobude, kot sta Čisto nebo I in Čisto nebo II. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o ukrepih za izvajanje globalnega tržnega ukrepa, ki jih države članice sprejmejo, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz letalstva, med drugim o informacijah glede porabe prihodkov, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 525/2013.

(6c)

Čeprav mora svet ICAO še sprejeti tehnična pravila za globalni tržni ukrep ICAO, je pomembno, da regulativni organi in operaterji zrakoplovov karseda hitro dobijo informacije o zahtevah glede merjenja, poročanja in preverjanja ter o enotah emisij, upravičenih v okviru sistema ICAO, da bi olajšali priprave na izvajanje sistema ICAO in spremljanje emisij CO2 od 1. januarja 2019. Takšne zahteve glede merjenja, poročanja in preverjanja bi morale biti dovolj stroge, da bodo skladne z zahtevami za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih v okviru Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012, in bi morale zagotoviti, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 600/2012.

(6d)

Treba je priznati zaupnost tehničnega dela v ICAO, vendar je tudi pomembno, da države članice ICAO, operaterji zrakoplovov in civilna družba še naprej sodelujejo pri delu ICAO za izvajanje globalnega tržnega ukrepa ter da ICAO sodeluje z vsemi deležniki in jih pravočasno obvešča o napredku in odločitvah. Da bi to dosegli, bo morda potrebna revizija protokolov o nerazkritju za člane in opazovalce odbora ICAO za varstvo okolja v letalstvu.

(7)

Da se sprejmejo nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo, za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, da se sprejmejo ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, ki veljajo za operatorje zrakoplovov, z namenom priprave globalnega tržnega ukrepa v ICAO. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(7)

Da se sprejmejo nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo, za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, da se sprejmejo ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, ki veljajo za operatorje zrakoplovov, z namenom priprave globalnega tržnega ukrepa v ICAO. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, zlasti s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov , da bi postopek odločanja naredili preglednejši in učinkovitejši .

(7a)

Medtem ko je dolgoročni cilj vzpostaviti enotni skupni program za zmanjševanje emisij, da bi zmanjšali emisije iz letalstva do druge faze sistema ICAO leta 2024, pa bi bilo treba v primeru, da se globalni tržni ukrep ICAO izkaže za neuspešnega pri doseganju podnebnih ciljev Unije in zavez iz Pariškega sporazuma, preučiti tudi druge možnosti za zmanjšanje emisij ogljika.

(7b)

Letalstvo vpliva na podnebje tudi z izpusti dušikovih oksidov, vodnih hlapov ter sulfatnih in sajastih delcev na velikih višinah. Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je ocenil, da je skupni vpliv letalstva na podnebje trenutno približno dva- do štirikrat večji kot učinek emisij ogljikovega dioksida v preteklosti. Dokler ne bo dosežen znanstveni napredek, bi bilo treba vse vplive letalstva obravnavati v največji možni meri. Spodbujati bi bilo treba raziskave o nastajanju kondenzacijskih sledi, njihovi spremembi v ciruse, o manjših neposrednih učinkih žveplovih aerosolov, saj, kondenzacijskih sledi iz vodnih hlapov in cirusov ter o učinkovitih ukrepih za ublažitev, vključno z operativnimi in tehničnimi ukrepi.

(9a)

Nesporno je, da podnebju škodljive emisije iz letalstva presegajo same učinke CO2. Komisija se je že v Direktivi 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) zavezala, da bo v letu 2008 predložila ustrezen predlog o dušikovih oksidih. Kljub tehničnim in političnim težavam na tem področju bi morala pospešiti delo v zvezi s tem.

(-1)

(-1a)

(-1b)

(-1c)

(-1d)

(-1e)

(-1f)

(-1 g)

(a)

vse emisije iz letov na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b“.

(a)

vse emisije iz letov na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020 , ob upoštevanju pregleda iz člena 28b“.

(b)

vse emisije iz letov med letališčem v najbolj oddaljeni regiji s seznama v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in letališčem v drugi regiji EGP, v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.

(b)

vse emisije iz letov med letališčem v najbolj oddaljeni regiji s seznama v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in letališčem v drugi regiji EGP, v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020 , ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.

ia.

vstavi se naslednja točka:

ii.

tretji pododstavek se črta.

ii.

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

(da)

odstavek 8 se črta.

(2a)