16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/166

—

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki ga je v imenu skupine PPE pripravil Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev) (B8-1374/2015),

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21, 34 in 36,

—

ob upoštevanju 70. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 o prednostnih nalogah EU za 70. zasedanje Generalne skupščine ZN,

—

ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,

—

ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov (1), ki EU podeljuje pravico, da posreduje v Generalni skupščini, da ustno predstavi predloge in predloge sprememb, o katerih se bo glasovalo na zahtevo države članice, in da uveljavlja pravico do odgovora,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti (2),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 18. aprila 2013 o načelu Združenih narodov „odgovornost zaščititi“ (R2P) (3),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 69. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o vlogi Evropske unije v Združenih narodih – kako bolje uresničiti cilje zunanje politike EU (5),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (6) in z dne 17. julija 2014 o kaznivem dejanju agresije (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU (9),

—

ob upoštevanju pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

—

ob upoštevanju dokumentov Akcijski načrt za večjo podporo EU v okviru SVOP pri dejavnostih OZN za ohranjanje miru z dne 13. junija 2012 (10) ter Krepitev strateškega partnerstva OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje: prednostna področja za obdobje 2015–2018 z dne 23. marca 2015 (11),

—

ob upoštevanju smernic iz Osla o uporabi tujih vojaških in civilnih obrambnih sredstev v okviru pomoči ob nesrečah iz novembra 2007,

—

ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in njegove nedavne resolucije št. 2242 (2015) o ženskah, miru in varnosti,

—

ob upoštevanju poročila OZN z dne 15. maja 2015 o oceni prizadevanj na področju pregona in pomoči žrtvam zaradi spolnega izkoriščanja in zlorab, ki jih zagreši osebje Združenih narodov in drugi pripadniki mirovnih operacij,

—

ob upoštevanju prvega poročila OZN o odpornosti na antibiotike, ki ga je aprila 2014 pripravila SZO in v katerem je protimikrobna odpornost označena kot resna grožnja svetovnemu javnemu zdravju,

—

ob upoštevanju nedavnih razkritij v zvezi z dejavnostmi odvetniške pisarne Mossack Fonseca s sedežem v Panami ter nedavnih sorodnih pobud za tesnejše sodelovanje v boju proti davčnim utajam,

—

ob upoštevanju členov 134(3) in 113 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0146/2016),

A.

ker je zavezanost EU dejanskemu multilateralizmu in dobremu svetovnemu upravljanju, v središču katerih je OZN, sestavni del zunanje politike EU, izhaja pa iz prepričanja, da je multilateralni sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah – te pa je treba spoštovati in varovati –, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in nevarnostmi;

B.

ker bi EU morala imeti proaktivno vlogo pri izgradnji Združenih narodov, ki lahko učinkovito prispevajo k svetovnim rešitvam, miru in varnosti, razvoju, človekovim pravicam, demokraciji ter mednarodnemu redu, ki temelji na pravni državi;

C.

ker si morajo države članice EU prizadevati za usklajevanje svojega delovanja v organih in telesih sistema Združenih narodov v skladu z mandatom iz člena 34(1) PEU;

D.

ker se svetovna in regionalna varnost naglo slabšata, postajata vedno bolj zapleteni, razmejitev med notranjo in zunanjo varnostjo pa je vedno bolj zamegljena; ker ima OZN še vedno ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti po svetu;

E.

ker je temeljit ponovni premislek o orodjih za dejanski multilateralizem v okviru OZN nujen zaradi spreminjajoče se svetovne razporeditve in porazdelitve moči; ker morajo takšna orodja bolj vključevati vse deležnike, tako državne kot nedržavne, tudi pri procesih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja;

F.

ker EU in njene države članice skupaj največ finančno prispevajo v sistem OZN in zagotavljajo približno tretjino rednega proračuna OZN, skoraj dve petini proračuna za mirovne operacije OZN ter približno polovico vseh prispevkov za sklade in programe OZN;

G.

ker si EU prizadeva za okoljsko trajnost, zlasti v boju proti podnebnim spremembam, s spodbujanjem mednarodnih ukrepov in dejavnosti za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega upravljanja naravnih virov;

H.

ker je EU ena najbolj predanih zagovornic in podpornic človekovih pravic, temeljnih svoboščin, kulturnih vrednot in raznolikosti, demokracije ter pravne države;

I.

ker so varnostne razmere v EU vse bolj nestabilne in spremenljive zaradi številnih dolgotrajnih, pa tudi novih izzivov, vključno z nasilnimi konflikti, terorizmom, organiziranim kriminalom, migracijskimi tokovi brez primere in podnebnimi spremembami, ki jih ni mogoče obravnavati na nacionalni ravni ter zahtevajo regionalne in globalne odzive;

J.

ker je za obravnavo novih izzivov, kot so hibridno in informacijsko vojskovanje, kibernetske grožnje, bioinženiring, smrtonosni avtonomni sistemi, nanotehnologija, miniaturizacija orožja in širjenje tehnologije z dvojno rabo, treba pripraviti večstranske sporazume, za to pa je najprimernejši okvir OZN;

K.

ker sta zaradi nedavnih dogodkov pri širjenju orožja za množično uničevanje in sredstev zanj nadzor nad orožjem in razoroževanje vedno težja, poleg tega pa se zmanjšujeta svetovna varnost in stabilnost; ker je OZN ustrezen okvir za spodbujanje prizadevanj za novo generacijo ukrepov za nadzor nad orožjem in razoroževanje, pripravljenih skupaj z enako mislečimi partnerji;

1.

naslovi naslednja priporočila na Svet:

(a)

naj si dejavno prizadeva, da bodo vse strani, ki so neposredno ali posredno udeležene v oboroženih spopadih, in njihove organizacije v celoti spoštovale mednarodne obveznosti in standarde iz mednarodnega prava in se zavzemale za mirno in diplomatsko rešitev vseh vrst sporov; naj pozove, naj to zadeva tudi obveznost, da se pomoči potrebnim zagotovi dostop do humanitarne pomoči;

(b)

naj še naprej podpira multilateralna prizadevanja pri iskanju trajnih in mirnih političnih rešitev za konflikte, ki se odvijajo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; naj še naprej podpira delo posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo, posebnega predstavnika in vodjo podporne misije OZN v Libiji, delo posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Jemen, posebnega koordinatorja OZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu ter posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo; naj pozove mednarodno skupnost k stalnemu zagotavljanju humanitarne, finančne in politične pomoči za odziv na humanitarne razmere in naj si prizadeva za takojšnje prenehanje nasilja; naj obsodi enostranske in neusklajene ukrepe na vseh kriznih območjih;

(c)

naj podpre pogovore v Siriji, ki sledijo resoluciji Varnostnega sveta OZN št. 2254 (2015); naj podpre delo projektnih skupin, ki jih je ustanovila mednarodna podporna skupina za Sirijo in ki nadzorujejo dostavo prepotrebne humanitarne pomoči več tisoč Sircem na obleganih in drugih težko dostopnih območjih, pa tudi končanje sovražnosti, kar podpira tudi resolucija Varnostnega sveta OZN št. 2268 (2016); naj odločno obsodi vsesplošne kršitve in zlorabe človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Siriji ter podpre delo organizacij civilne družbe, ki dokumentirajo dokaze o vojnih zločinih, zločinih proti človečnosti ter drugih kršitvah človekovih pravic; naj poudari, da je treba poiskati politično rešitev konflikta, in naj zagotovi vključitev žensk v mirovne pogovore; naj pozove vse države članice OZN, naj zagotovijo vse potrebne razpoložljive finančne in človeške vire za pomoč lokalnemu prebivalstvu in beguncem;

(d)

naj zagotovi, da bo Generalna skupščina OZN v sodelovanju z EU in ZDA pripravila vse instrumente, s katerimi bi zagotovili, da bo rešitev z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi v miru in varnosti skupaj živeli varna država Izrael z varnimi in priznanimi mejami ter sosednja neodvisna, demokratična in preživetja sposobna palestinska država, trajnostna in učinkovita; naj ukrepa v skladu s sklepi Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, sprejetimi 18. januarja 2016, v katerih je stalna širitev naselbin obravnavana kot trajna ovira za mir;

(e)

naj poudari, da je potrebno usklajeno humanitarno ukrepanje v Jemnu pod vodstvom OZN; naj pozove vse strani, naj omogočijo vstop in dostavo nujno potrebne hrane, zdravil, goriva in druge potrebne pomoči prek OZN in mednarodnih humanitarnih poti, da bi zadovoljili nujne potrebe civilistov, ki jih je prizadela kriza, v skladu z načeli nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti; naj pozove k humanitarni prekinitvi ognja, da bi lahko življenjsko pomembna pomoč nemudoma prišla do Jemencev; naj pozove k nepristranski in neodvisni preiskavi vseh domnevnih kršitev mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z najnovejšimi napadi na humanitarno infrastrukturo in osebje; naj pozove vse strani, naj spoštujejo človekove pravice in svoboščine vseh državljanov Jemna, in poudari, kako pomembno je izboljšati varnost vseh tistih, ki delajo za mirovne in humanitarne misije v državi, vključno s humanitarnimi delavci, zdravniki in novinarji; naj spodbuja politiko približevanja med Savdsko Arabijo in Iranom, da bi se zmanjšale napetosti in kot korak k rešitvi konflikta v Jemnu in drugod;

(f)

naj še naprej poziva k polnemu spoštovanju mednarodno priznanih meja in ozemeljske celovitosti držav vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, glede na kršitve mednarodnega prava na teh območjih, pa tudi k njihovi svobodni in suvereni odločitvi, da sledijo evropski poti; naj podpre in poživi diplomatska prizadevanja za mirno rešitev teh trajajočih in zamrznjenih konfliktov; naj pozove mednarodno skupnost k izvajanju politike nepriznanja nezakonite priključitve Krima v celoti; naj dejavno poveča pritisk na Rusijo, kot stalno članico Varnostnega Sveta OZN, da bi rešili konflikt v Ukrajini;

(g)

naj pozove k večji podpori prizadevanjem mednarodne skupnosti in regionalnih organizacij za obvladovanje varnostnih kriz na afriški celini, zlasti v Somaliji, Sudanu, Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki, Maliju, Nigeriji in Burundiju ter na območju Velikih jezer v splošnem; naj spodbuja države članice OZN, da odločneje podprejo vedno večjo vlogo in lastne zmogljivosti Afriške unije pri posredovanju in kriznem upravljanju, pri tem pa naj si prizadevajo za dopolnjevanje z drugimi prizadevanji urada OZN za podporo izgradnji miru; naj podpre prizadevanja Afriške unije, Vzhodnoafriške skupnosti in OZN pri preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja krize v Burundiju in naj si prizadeva za spodbujanje nujnega vključujočega in pristnega dialoga med vlado in opozicijo v Burundiju; naj podpre uvedbo neodvisne mednarodne preiskave, ki preiskuje vse domnevne kršitve človekovih pravic in prispeva k temu, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja in da se kazensko preganjajo;

(h)

naj podpre potekajoča obsežna prizadevanja za okrepitev mirovnih operacij OZN in zmožnost te organizacije za obravnavo konfliktov; naj razišče nove možnosti za okrepljeno sodelovanje EU in OZN v okviru preoblikovanja njunih strateških vizij o varnosti ter ga spodbuja, in sicer z novo globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko na eni strani ter s pregledom mirovnih operacij, struktur za izgradnjo miru ter programa za ženske, mir in varnost OZN (Resolucija Varnostnega sveta 1325 (2000)) na drugi strani, pa tudi s sinergijami med njimi; naj zagotovi, da bo proces pregleda strukture OZN za izgradnjo miru spodbujal načelo odgovornosti zaščititi in vlogo žensk pri izgradnji miru;

(i)

naj pozdravi sprejetje in podpre izvajanje nedavne resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2242 (2015), po kateri so ženske eden osrednjih elementov vseh prizadevanj za reševanje globalnih izzivov, in naj pozove k dodatnim prizadevanjem za vključitev agende za ženske, mir in varnost v vse različne razsežnosti ohranjanja miru; naj poudari pomen enakovredne, polne in dejavne udeležbe žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter v mirovnih pogajanjih in procesu izgradnje miru; naj zagotovi, da bo ženskam, ki so žrtve posilstev v vojni, nudena vsa potrebna varna zdravniška pomoč;

(j)

naj spodbuja preventivni pristop znotraj sistema OZN, da bi izboljšali njegovo zmogljivost hitrejšega odzivanja na nove krize in morebitne grožnje miru in varnosti, zlasti prek učinkovitejše preventivne diplomacije, izgradnje zaupanja in mediacije; naj si prizadeva za izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja in zgodnjega obveščanja in nadalje razvije postopke za krizno posvetovanje med OZN, EU ter drugimi regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, ki imajo vedno pomembnejšo vlogo v mednarodnem miru in varnosti, da bi bolje uskladili njihov odziv na krize in se s tem izognili nepotrebnemu podvajanju; naj sodeluje z OZN pri krepitvi vloge in zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov, civilnem in vojaškem kriznem upravljanju ter reševanju konfliktov;

(k)

naj poveča podporo držav članic za operacije ohranjanja in izgradnje miru OZN, ki vključujejo vidik človekovih pravic in jasno izhodno strategijo, zlasti z zagotavljanjem osebja in opreme, ter naj okrepi tudi pospeševalno vlogo EU na tem področju; naj nadalje razvija postopke za uporabo skupne varnostne in obrambne politike EU v podporo operacijam OZN, tudi z napotitvijo bojnih skupin EU ali prek gradnje zmogljivosti in pobud za reformo varnostnega sektorja, ob tem pa zadostno pozornost nameni vprašanjem, kot so človekove pravice, trajnostni razvoj in temeljni vzroki množičnih migracij;

(l)

naj zagovarja široko opredelitev koncepta človekove varnosti in ga bolje uskladi z enakostjo spolov in človekovimi pravicami ter načelom odgovornosti zaščititi, poleg tega pa naj še naprej podpira prizadevanje za širšo uporabo tega načela; naj podpre ključno stalno vlogo OZN pri pomoči državam v zvezi z izvajanjem tega načela, da bi ohranili pravno državo in mednarodno humanitarno pravo; naj spodbuja Kodeks ravnanja v zvezi z ukrepi Varnostnega sveta zoper genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, ki obvezuje države članice OZN, da podprejo ukrepe Varnostnega sveta za preprečevanje ali prenehanje tovrstnih zločinov in da na njegovem zasedanju ne glasujejo proti ustrezni resoluciji Varnostnega sveta;

(m)

naj ponovno odločno obsodi terorizem in v celoti podpre ukrepe za zatiranje in izkoreninjenje terorističnih organizacij, zlasti t. i. ISIS/Daiš, ki nedvomno ogroža regionalno in mednarodno varnost, pri tem pa spomni, da je treba pri teh ukrepih vedno v celoti spoštovati mednarodno pravo človekovih pravic; naj podpre spodbujanje vseh vidikov resolucije Varnostnega sveta št. 2178 (2014) o spoprijemanju z grožnjami, ki jih predstavljajo teroristični borci, in madridskih vodilnih načel o zajezitvi toka tujih terorističnih borcev;

(n)

naj okrepi prizadevanja za boj proti novačenju in teroristični propagandi, in sicer prek platform družbenih medijev in mrež radikaliziranih pridigarjev sovraštva; naj podpre boj proti radikalizaciji in politike za deradikalizacijo v skladu z akcijskim načrtom OZN za preprečevanje nasilnega ekstremizma;

(o)

naj še naprej sodeluje z OZN v boju proti financiranju terorizma, tudi z uporabo obstoječih mehanizmov za imenovanje teroristov in terorističnih organizacij, ter pri okrepitvi mehanizmov zamrznitve premoženja po vsem svetu, ob tem pa naj izpolnjuje mednarodne standarde o dolžnem postopanju in načelo pravne države;

(p)

naj podpre projektno skupino OZN za boj proti terorizmu, da bi zagotovili usklajenost in doslednost pri izvajanju globalne strategije OZN za boj proti terorizmu, ob uporabi virov in strokovnega znanja 25 entitet sistema OZN in Interpola, pri tem pa naj opozarja, da se boja proti terorizmu ne sme uporabljati kot izgovor za zatiranje notranjega oporečništva ali za kršenje pravic prebivalcev;

(q)

naj spodbuja usklajena mednarodna prizadevanja za spoprijemanje z vse večjo grožnjo improviziranih eksplozivnih naprav, pri tem pa zlasti krepi razumevanje povezave med bojem proti tem napravam in bojem proti terorizmu ter uporabi sredstva in strokovno znanje entitet sistema OZN in Interpola, da bi omogočili okrepljen kazenski pregon in vojaško sodelovanje;

(r)

naj v tem kontekstu ponovi, da je treba zagotoviti ustrezno kombinacijo varnosti, kazenskega pregona, človekovih pravic in socialno-ekonomskih instrumentov, s katero se bo mogoče ustrezneje odzvati na spremenljiv značaj terorizma in nasilnega ekstremizma skupin, kot so Daiš, Al Kaida, Al Šabab, Boko Haram in druge;

(s)

naj podpre okrepljen prispevek EU k pobudam OZN o gradnji zmogljivosti v boju proti tujim terorističnim borcem in nasilnemu ekstremizmu;

(t)

naj podpre prizadevanja OZN, da se nedržavnim akterjem in terorističnim skupinam prepreči razvijanje, izdelovanje, pridobivanje ali prenos orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov, v letu 2016 pa naj prispeva k celovitemu pregledu Resolucije Varnostnega sveta št. 1540 (2004); naj vztraja pri doslednem spoštovanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, Konvencije o kemičnem orožju in Konvencije o biološkem orožju ter pri dokončanju procesa ratifikacije Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; naj spodbuja vse države članice OZN, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju; naj pozdravi ustanovitev odprte delovne skupine kot pomožnega organa Generalne skupščine OZN, namenjenega nadaljevanju večstranskih pogajanj o jedrski razorožitvi, in pozove vse države članice EU, naj dejavno sodelujejo pri delu te skupine; naj države članice OZN pozove, naj sprejmejo dejavne ukrepe za globalno razorožitev, pri tem pa ustrezno upošteva tako varnostno kot humanitarno razsežnost jedrskega orožja;

(u)

poziva države članice, naj na 71. zasedanju podprejo resolucijo generalne skupščine OZN z naslovom Posledice rabe orožja in streliva z vsebnostjo osiromašenega urana in naj pripravijo skupno stališče EU, v katerem se bodo bolje odražali večkratni pozivi Parlamenta k preventivnemu svetovnemu moratoriju, pa tudi razvijajoči se svetovni konsenz o potencialnih tveganjih za zdravje civilistov in o kompleksnem bremenu upravljanja z radioaktivnimi odpadki po konfliktu in finančnih stroških, povezanih z uporabo takega orožja; projekte za oceno in odstranitev osiromašenega urana naj vključijo v instrumente financiranja EU v podporo razminiranju;

(v)

naj spodbuja dosledno izvajanje pogodbe o trgovini z orožjem (ATT) in vse države članice OZN spodbuja k podpisu navedene pogodbe ali pristop k njej;

(w)

naj si prizadeva za učinkovitejše ukrepe proti preusmerjanju orožja in streliva, vključno z osebnim in lahkim orožjem, ter proti tozadevni nedovoljeni trgovini, zlasti z razvojem sistema za sledenje orožju;

(x)

naj spodbuja odziv politike na svetovni ravni v zvezi z uporabo oboroženih brezpilotnih letal z namenom, da bi uporaba teh letal ostala strogo v omejitvah, ki jih določata mednarodno pravo človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo; naj spodbuja prepoved razvoja, proizvodnje in uporabe popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; naj zagotovi, da bodo človekove pravice del vseh dialogov s tretjimi državami o boju proti terorizmu;

(y)

naj še naprej podpira prizadevanja OZN za preučevanje oblikovanja pravil za odgovorno in varno ravnanje v kibernetskem prostoru, tudi razvoja večstranskega okvira proti kibernetskim napadom, da se zagotovi uporaba veljavnega mednarodnega prava in prava človekovih pravic;

(z)

naj spodbuja večjo podporo delu UNHCR pri izvajanju njegovega mednarodnega mandata za zaščito beguncev, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, kot so ženske in otroci; naj opozarja na velik prepad med proračunskimi potrebami UNHCR in sredstvi, ki jih prejema, ter pozove k večji solidarnosti na svetovni ravni; naj pozove k večjemu financiranju glavnih funkcij UNHCR iz rednega proračuna OZN, da bi zagotovili njegovo delovanje;

(aa)

naj opozori, da je treba bolje povezati in uskladiti zunanjo in notranjo razsežnost migracijske politike ter razvojne in zunanjepolitične programe;

(ab)

naj pozove k večjim prizadevanjem pri preprečevanju nedovoljenih migracij ter boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, zlasti z bojem proti kriminalnim združbam na podlagi pravočasne in učinkovite izmenjave ustreznih obveščevalnih podatkov ob hkratnem upoštevanju mednarodnega prava človekovih pravic; naj izboljša metode za identificiranje in zaščito žrtev ter okrepitev sodelovanja s tretjimi državami, da bi se izsledile, zasegle in vrnile premoženjske koristi iz kriminalnih dejavnosti v tem sektorju; naj na ravni OZN vztraja, da sta pomembna ratifikacija in dosledno izvajanje Konvencije OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter pripadajočih Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku in pripadajočega Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki; naj podpre delo posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah migrantov;

(ac)

naj podpre plenarno zasedanje Generalne skupščine OZN na visoki ravni za obravnavo vprašanja velikega vala beguncev in migrantov, napovedano za 19. september 2016, in zahteva, da se osredotoči na temeljne vzroke migracij, pri tem pa primerno pozornost nameni izkoreninjenju revščine ter uresničitvi človekovih pravic in stabilnosti;

(ad)

naj ponovno jasno in odločno poudari, da so vse človekove pravice, dogovorjene v konvencijah OZN, univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane ter da je treba doseči spoštovanje teh pravic; naj nameni pozornost kršitvam in zlorabam človekovih pravic po vsem svetu; naj pozove k zaščiti svobode mišljenja in izražanja; naj poudari, kako pomembna sta svoboda tiska v zdravi družbi in vloga vseh njenih državljanov, ter zagovarja svobodi združevanja in zbiranja;

(ae)

naj se še naprej zavzema za svobodo veroizpovedi ali prepričanja; naj pozove k intenzivnejšim prizadevanjem za zaščito pravic verskih in drugih manjšin; naj pozove k večji zaščiti verskih manjšin pred preganjanjem in nasiljem; naj pozove k razveljavitvi zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo ter lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter nevernih; naj podpre delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja; naj si dejavno prizadeva, da bi OZN priznala genocid nad manjšinami, ki ga je zagrešila tako imenovana organizacija ISIS/Daiš, in da se primeri domnevnih zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocida predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

(af)

naj še naprej dejavno spodbuja enakost in nediskriminacijo; naj pozove OZN, naj pri svojih dejavnostih in v programih dejavno podpira pobude vključevanja vidika spola ter naj še naprej podpira delo Agencije OZN za ženske; naj podpre ukrepe za krepitev vodilne vloge in udeležbe žensk na vseh ravneh odločanja; naj se bori proti nasilju in diskriminaciji posameznikov na podlagi njihove spolne usmerjenosti, spolne identitete ali izražanja spola; naj pozove k odpravi zakonodaje v državah članicah OZN, ki krši pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb (LGBTI); naj pozdravi sploh prvo zasedanje Varnostnega sveta OZN o pravicah LGBTI, ki je potekalo leta 2015; naj pozove države članice OZN, naj izvajajo priporočila posebnega poročevalca OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti;

(ag)

naj spodbuja pravice otrok, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, ter odpravo dela otrok, mučenja, trgovine z otroki, porok in spolnega izkoriščanja otrok; naj podpre in okrepi mednarodna prizadevanja v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice konfliktnih in pokonfliktnih razmer za ženske in dekleta; naj podpira na človekovih pravicah temelječ pristop k invalidnosti v nevarnih in izrednih razmerah v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

(ah)

naj pozove vse države, tudi države članice EU, naj čim prej ratificirajo Izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki vzpostavlja pritožbene in preiskovalne mehanizme;

(ai)

naj prispeva k uspešnemu zaključku dela medvladne delovne skupine o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z vidika človekovih pravic; naj podpre nadaljnje izvajanje vodilnih načel OZN za podjetništvo in človekove pravice v državah članicah OZN; naj spodbuja države članice OZN, naj pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; naj podpre projekt Visokega komisarja OZN za človekove pravice za odgovornost in odpravo krivic, ki je namenjen okrepitvi nacionalnih pravnih sredstev, zlasti v primerih hudih kršitev človekovih pravic v poslovnem sektorju; naj pozove države članice OZN, naj z mednarodnimi in nacionalnimi športnimi organi obravnavajo vprašanje človekovih pravic;

(aj)

naj si še naprej prizadeva za ničelno toleranco glede smrtne kazni in si prizadeva za njeno splošno odpravo, s tem pa utira pot k sprejetju naslednje resolucije Generalne skupščine OZN o moratoriju za izvrševanje smrtne kazni; naj obsodi povečanje števila izrečenih smrtnih kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in pozove k izključitvi uporabe te kazni za tovrstna dejanja;

(ak)

naj opozori, da mora Generalna skupščina pri izvolitvi članic v Svet OZN za človekove pravice upoštevati, kako kandidatke spoštujejo spodbujanje in varstvo človekovih pravic, načela pravne države in demokracijo; naj pozove vzpostavitvi jasnih meril uspešnosti na področju človekovih pravic za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice in ob njegovi deseti obletnici pozove k oceni njegovih delovnih metod in njegovega učinka;

(al)

naj okrepi delo Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravi nekaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida; naj zagotovi politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo vsakodnevnemu delovanju tega sodišča; naj pozove vse države članice OZN, da se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale; naj pospešuje tesno sodelovanje OZN ter njenih organov in agencij s sodiščem ter okrepitev odnosa njegovega odnosa z Varnostnim svetom; naj pozove Varnostni svet OZN, naj vprašanje razmer v Demokratični ljudski republiki Severni Koreji predloži sodišču;

(am)

naj začne javno in izčrpno razpravo z vsemi članicami Generalne skupščine OZN o tem, kako pomembno je spoštovati ustavne omejitve in predsedniške mandate po vsem svetu;

(an)

naj pozove OZN, naj obravnava pravne pasti pojma „podnebni begunec“, tudi njegovo morebitno mednarodno opredelitev;

(ao)

naj si prizadeva za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030; naj si prizadeva za izboljšanje življenja prihodnjih generacij ter podpira in spodbuja države, naj prevzamejo odgovornost in vzpostavijo nacionalne okvire za uresničitev 17 ciljev; naj spodbuja države članice OZN, naj izpolnijo svoje zaveze o porabi razvojne pomoči, in naj pozove k sprejetju čvrstega ovira kazalnikov in uporabi statističnih podatkov za spremljanje napredka in zagotavljanje odgovornosti vseh; naj vztraja, da bi moral politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj postati glavni organ odločanja, pristojen za nadaljnje spremljanje in pregled izvajanja ciljev trajnostnega razvoja, ter pred tem forumom, ki bo potekal leta 2016, predloži skupno stališče EU o izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

(ap)

zagotovi naj, da se ne spodkopava pravni red pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice; izboljša naj dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, saj to prispeva k zmanjšanju smrtnosti otrok in mater; spodbuja naj načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in dostop do cele palete storitev spolnega in reproduktivnega zdravja kot pomembne elemente za reševanje življenja žensk in pomoč, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; te politike naj umesti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;

(aq)

naj vztraja, da je treba okrepiti usklajenost politik za razvoj v okviru delovnih struktur OZN, da bi učinkovito vključili vse razsežnosti trajnostnega razvoja; naj poudari pomen univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, nediskriminatornega, vključujočega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema, pa tudi tega, da je treba zaključiti krog pogajanj o razvoju iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije; naj spomni, da razvoj brez miru ni mogoč in da niti ni mogoč mir brez razvoja, ter poudari pomen cilja trajnostnega razvoja 16 o miru, pravičnosti in upravljanju, ki bi moral biti ena od prednostnih nalog financiranja razvojnega sodelovanja; naj pozove OZN, naj v dolgoročne razvojne strategije sistematično vključuje gradnjo zmogljivosti in dobro upravljanje;

(ar)

naj pozdravi, da je Generalna skupščina OZN dne 9. septembra 2014 sprejela prelomno resolucijo št. 68/304, s katero je priznala suvereno pravico vsake države do prestrukturiranja svojega javnofinančnega dolga, ki ne bi smela biti onemogočena ali otežena zaradi katerega koli ukrepa druge države, in s katero je z zaskrbljenostjo ugotovila, da mednarodni finančni sistem nima trdnega pravnega okvira za urejeno in predvidljivo prestrukturiranje javnofinančnega dolga, ter sprožila postopek za sprejetje večstranskega pravnega okvira za procese prestrukturiranja državnega dolga; naj pozove celotni sistem OZN, naj v celoti podpre ta proces; naj pozove EU in njene države članice, naj pri njem dejavno sodelujejo;

(as)

naj razvije veliko učinkovitejši in bolj strateški pristop do agencij OZN, zlasti v zvezi z načrtovanjem zunanjih finančnih instrumentov, da bi zagotovili večjo vidnost pomoči EU na terenu;

(at)

naj se dejavno zavzema za izboljšanje političnega nadzora na področju trajnostnega razvoja s krepitvijo Programa OZN za okolje (UNEP) in podpre predlog za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča za kazniva dejanja v zvezi z okoljem, da bi po vsem svetu učinkoviteje izvajali okoljsko zakonodajo;

(au)

naj si prizadeva za okrepitev mednarodnega davčnega sodelovanja, da bi podprli oblikovanje mednarodnega davčnega organa v sistemu OZN; naj se bori proti davčnim utajam in pranju denarja s svetovno samodejno izmenjavo informacij o davčnih zadevah in pripravo skupnega svetovnega črnega seznama davčnih oaz;

(av)

naj začne svetovni načrt za boj proti protimikrobni odpornosti, da se prepreči nadaljnje širjenje odpornih superbakterij;

(aw)

naj zagotovi, da bo EU ohranila vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in na tem področju še naprej sodelovala z OZN; naj zagotovi hitro izvajanje odločitev, sprejetih leta 2015 na konferenci OZN o podnebnih spremembah v Parizu;

(ax)

naj podpre celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov na podlagi širokega soglasja, da bi se tako bolje odražala nova resničnost v svetu in bi zagotovili, da bo lahko Varnostni svet učinkovito obravnaval grožnje mednarodnemu miru in varnosti; naj si prizadeva za izpolnitev dolgoročnega cilja, da bo imela EU sedež v prenovljenem Varnostnem svetu Združenih narodov; naj pozove članice Varnostnega sveta, naj se vzdržijo uporabe pravice veta v primerih, v katerih prihaja do zločinov proti človeštvu;

(ay)

naj spodbuja ponovni zagon dela Generalne skupščine ter izboljšano usklajevanje in povezovanje ukrepanja vseh institucij OZN, kar bi moralo prispevati k večji uspešnosti, učinkovitosti, legitimnosti, preglednosti, odgovornosti, zmogljivosti in reprezentativnosti sistema; naj podpre in nadgrajuje večjo preglednost procesa za izbiro prihodnjega generalnega sekretarja OZN, v skladu s čimer naj bi se kandidati predstavili Generalni skupščini; naj med določanjem in imenovanjem najboljšega kandidata spodbuja enake in pravične možnosti na podlagi spola in geografske uravnoteženosti in naj podpre imenovanje ženske za naslednjo generalno sekretarko, če bodo imeli kandidati podobne izvrstne kvalifikacije;

(az)

naj ob upoštevanju poročila OZN iz leta 2015 in nedavnih domnevah, da so francoske enote in enote OZN spolno zlorabljale otroke v Srednjeafriški republiki, zagotovi, da bodo OZN, države članice EU in organi EU, pristojni za SVOP, brez odlašanja in najstrožje preiskali, izvedli pregon in obsodili vse osebje OZN, nacionalno osebje in osebje EU, ki je zagrešilo dejanja spolnega nasilja;

(ba)

naj pozove Evropsko računsko sodišče, naj okrepi svoje sodelovanje z ustreznimi nadzornimi institucijami sekretariata Združenih narodov, zlasti urada za notranji nadzor (OIOS), neodvisnega svetovalnega revizijskega odbora (IIAC) in sveta revizorjev (BoA), da bi povečali preglednost in vzajemno razumevanje financiranja in delovanja;

(bb)

naj vzpostavi učinkovit sistem zaščite za prijavitelje nepravilnosti v OZN;

(bc)

naj glede na nedavni primer nasprotja interesov posebnega predstavnika OZN za Libijo uvede zavezujoč kodeks ravnanja, ki bo zavezoval funkcionarje k ohranjanju nepristranskosti, kakor določajo smernice OZN za učinkovito posredovanje;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji in v vednost Generalni skupščini Združenih narodov in generalnemu sekretarju Združenih narodov.