19.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 438/31

(1)

Evropska komisija je 8. januarja 2016 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe o združitvah, s katero ASL, skupno podjetje pod skupnim nadzorom družb Airbus Group S.E. (v nadaljnjem besedilu: Airbus, Nizozemska) in Safran S.A. (v nadaljnjem besedilu: Safran, Francija), z nakupom celotnega kapitalskega deleža, ki ga imata trenutno v lasti Centre National d’Etudes Spatiales (v nadaljnjem besedilu: CNES) in družba Arianespace (v nadaljnjem besedilu: transakcija), pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad družbama Arianespace Participation S.A. in Arianespace S.A. (v nadaljnjem besedilu skupaj: Arianespace, Francija). Družbi Airbus in Safran skupaj ter ASL so v nadaljnjem besedilu imenovane stranke.

(2)

Arianespace je družba, ki so jo leta 1980 ustanovili CNES kot glavni delničar in satelitska industrija, udeležena v programu Ariane, tj. družbi Airbus, Safran in enajst drugih evropskih družb, ki so zastopale deset evropskih držav, ki so s sodelovanjem v Evropski vesoljski agenciji (ESA) financirale razvoj nosilne rakete Ariane. Ta začetna struktura delničarjev se do zdaj skoraj ni spreminjala. Družba Arianespace izvaja izstrelitve satelitov in drugih vesoljskih vozil za zasebne in institucionalne stranke iz raketnega izstrelišča Guiana Space Centre (CSG) v Kourouju v Franciji. Zato ji je ESA zaupala ekskluzivno pravico komercializacije nosilnih raket Ariane in Vega, ki ju financira ESA. Na podlagi sporazumov, ki so jih podpisale Rusija, ESA in Francija, ima družba Arianespace tudi ekskluzivno pravico izvajati storitve izstrelitve za komercialne polete z rusko nosilno raketo Sojuz s CSG.

(3)

ASL je družba, ustanovljena po francoskem pravu, pod skupnim nadzorom družb Airbus in Safran (50/50), ki združuje dejavnosti svojih matičnih družb v sektorju civilnih in vojaških nosilnih raket ter satelitskih podsistemov in opreme. Ustanovitev skupine ASL je bila Komisiji priglašena 8. oktobra 2014 v zadevi M.7353 in pod določenimi pogoji odobrena 26. novembra 2014.

(4)

Airbus je družba, ustanovljena po nizozemskem pravu, ki deluje na področjih aeronavtike, vesolja in obrambe. Trenutno kotira na borzah v Frankfurtu, Madridu in Parizu. Družbo Airbus sestavljajo trije glavni oddelki: (i) Airbusov oddelek, ki se ukvarja s proizvodnjo komercialnih zrakoplovov (68,4 % skupnih prihodkov skupine v letu 2014), (ii) družba Airbus Helicopters (9,8 % skupnih prihodkov skupine) in (iii) družba Airbus Defence and Space (v nadaljnjem besedilu: družba Airbus DS), ki združuje širok portfelj proizvodov s področja obrambe, varnosti in varnih aplikacij na podlagi vesoljskih tehnologij (20,9 % skupnih prihodkov skupine), vključno s podsistemi za nosilne rakete (prek španske odvisne družbe Airbus Defence and Space SAU, v nadaljnjem besedilu: Airbus DS SAU) in sateliti. Družba Airbus DS deluje tudi kot satelitski operater za telekomunikacije in satelite za opazovanje Zemlje.

(5)

Safran je družba s sedežem v Franciji, ki kotira na pariški borzi in se osredotoča na tri glavna področja: (i) vesoljski pogon (53 % skupnih prihodkov skupine), (ii) oprema zrakoplovov (29 % skupnih prihodkov skupine) ter (iii) obramba in varnost (18 % skupnih prihodkov skupine).

(6)

Transakcija je bila Komisiji priglašena 8. januarja 2016.

(7)

Dne 26. februarja 2016 je Komisija odločila, da priglašena koncentracija povzroča resne dvome o združljivosti z notranjim trgom in sprejela odločitev o uvedbi postopka v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah (v nadaljnjem besedilu: odločitev na podlagi člena 6(1)(c)).

(8)

Podrobna preiskava je potrdila pomisleke glede konkurence, ki so bili prvotno opredeljeni glede izmenjave občutljivih informacij med družbama Arianespace in Airbus.

(9)

Priglasitvena stranka je 20. maja 2016 predložila končne zaveze (v nadaljnjem besedilu: končne zaveze), na podlagi katerih je transakcija združljiva z notranjim trgom.

(10)

Zato se sklep o odobritvi v skladu s členom 8(2) Uredbe o združitvah predlaga za sprejetje.

(11)

Družba Arianespace nabavlja nosilne rakete od glavnih izvajalcev nosilnih raket (ASL za Ariane, ELV za Vego in TsSKB za Sojuz). Družba ASL je dejavna kot glavni izvajalec za nosilne rakete Ariane.

(12)

V tem smislu Komisija proučuje obstoj trga nosilnih raket, ki ga uporablja Arianespace in ki bi bil po obsegu evropski.

(13)

Družba Arianespace izvaja izstrelitve satelitov in drugih vesoljskih vozil za institucionalne in komercialne stranke. Izstrelitve izvaja v geostacionarne orbite (GSO) in ne-geostacionarne orbite. Družba ASL je v manjši meri dejavna na trgu storitev izstrelitve prek svojega skupnega podjetja Eurockot, ki trži nosilno raketo Rokot. Nosilna raketa se uporablja za izstrelitve v ne-geostacionarne orbite za komercialne in institucionalne stranke.

(14)

V tem smislu Komisija meni, da poleti v (i) GSO in (ii) ne-geostacionarne orbite pomenijo različna trga. Vsakega od teh je mogoče nadalje razdeliti v (i) odprte izstrelitve in (ii) zaprte izstrelitve (civilne in vojaške). To ustreza naslednjim ločenim upoštevnim trgom: (i) prostemu trgu storitev izstrelitve v GSO, (ii) prostemu trgu storitev izstrelitve v ne-geostacionarne orbite, (iii) zaprtemu trgu storitev izstrelitve v GSO in (iv) zaprtemu trgu storitev izstrelitve v ne-geostacionarne orbite. Za namen tega sklepa opredelitev, ali je trge storitev izstrelitve v ne-geostacionarne orbite mogoče razčleniti v izstrelitve v nizkozemeljske orbite in srednjezemeljske orbite, ni potrebna.

(15)

V zvezi z geografskim obsegom Komisija meni, da so (i) prosti trgi storitev izstrelitve (izstrelitve v GSO in ne-geostacionarne orbite) po obsegu svetovni in (ii) da so zaprti trgi storitev izstrelitve (izstrelitve v GSO in ne-geostacionarne orbite) po obsegu nacionalni ali regionalni.

(16)

Družba Airbus deluje kot proizvajalec satelitov – komercialnih, institucionalnih in vojaških – ter konstelacij satelitov.

(17)

S tem v zvezi Komisija proučuje naslednje upoštevne trge: (i) trg satelitov za evropske institucije, (ii) trge satelitov za nacionalne institucije znotraj EU, (iii) trg izvoza satelitov za institucije, (iv) trg komercialnih satelitov in (v) trg vojaških satelitov. Za namen tega sklepa opredelitev, ali je treba trg satelitov nadalje razčleniti glede na vrsto orbite (GSO, ne-geostacionarna orbita) in ali konstelacije satelitov pomenijo ločen trg, ni potrebna.

(18)

Komisija meni, da (i) je trg komercialnih satelitov po obsegu svetoven, da je (ii) trg evropskih institucionalnih satelitov evropski ali nacionalen, odvisno od javnega naročnika, da je (iii) trg izvoza institucionalnih satelitov po obsegu svetoven, in da je (iv) trg vojaških satelitov po obsegu nacionalen.

(19)

Družba ASL je dejavna kot dobaviteljica sprožilcev za koristni tovor za Ariane 5 (za konstelacijo Galileo) in za Sojuz (za konstelacijo Globalstar). Družba Airbus DS SAU je dejavna kot dobaviteljica nosilcev za koristni tovor za Ariane 5.

(20)

V zvezi s tem Komisija meni, da (i) trg nosilcev za koristni tovor ter (ii) trg sprožilcev za koristni tovor pomenita ločena proizvodna trga. Glede geografskega obsega teh dveh trgov ni natančno opredeljeno, ali zajemata celoten EGS ali sta svetovna.

(21)

Družba Arianespace svojim strankam zagotavlja zavarovalne storitve prek svoje odvisne družbe „S3R“, ki je v celoti v njeni lasti.

(22)

Komisija meni, da natančna opredelitev obsega proizvodnega trga vesoljskih zavarovalnih storitev ni potrebna. Zato tudi natančna opredelitev geografskega obsega tega trga ni potrebna.

(23)

Družba Airbus deluje kot satelitski operater (i) satelitov za opazovanje Zemlje (v svojem imenu in v imenu evropskih vesoljskih agencij) prek svojega oddelka Airbus DS za geoinformacijske storitve (prej Spot Image in Infoterra) ter (ii) vojaških telekomunikacij (v glavnem v imenu ministrstva za obrambo Združenega kraljestva) prek svoje odvisne družbe Paradigm v Združenem kraljestvu.

(24)

Komisija meni, da natančna opredelitev obsega proizvodnega trga storitev satelitskih operaterjev ni potrebna. Glede geografskega obsega pa Komisija meni, da sta ta dva trga po obsegu svetovna.

(25)

Družbi Airbus in ASL sta dejavni na trgih, ki so vertikalno ali drugače povezani z dejavnostmi družbe Arianespace. Natančneje, obstajajo povezave med dejavnostmi družbe Arianespace kot ponudnice storitev izstrelitve in dejavnostmi: (i) družbe ASL kot dobaviteljice družine nosilnih raket Ariane družbi Arianespace, (ii) družbe Airbus DS SAU kot dobaviteljice nosilcev za koristni tovor, (iii) družb Airbus DS SAU in ASL kot dobaviteljic sprožilcev za koristni tovor, (iv) družbe Airbus kot proizvajalke satelitov in (v) družbe Airbus kot satelitskega operaterja. Transakcija pa ustvarja še eno povezavo, in sicer med dejavnostmi družbe Arianespace kot ponudnico zavarovalnih storitev in dejavnostmi družbe Airbus kot (i) proizvajalko satelitov in (ii) satelitskim operaterjem.

(26)

V odločitvi na podlagi člena 6(1)(c) je bil izražen resen pomislek o tveganju, da bi izmenjava občutljivih informacij med družbama Arianespace in Airbus lahko škodila drugim proizvajalcem satelitov in drugim ponudnikom storitev izstrelitve.

(27)

Na podlagi temeljite preiskave je Komisija sklenila, da bi transakcija privedla do znatnega oviranja učinkovite konkurence glede izmenjave občutljivih informacij, ki bi jih (i) družba Arianespace razkrila družbi Airbus glede drugih proizvajalcev satelitov in (ii) družba Airbus razkrila družbi Arianespace glede drugih ponudnikov storitev izstrelitev.

(28)

Na podlagi preiskave Komisije se je izkazalo, da ima družba Arianespace dostop do občutljivih informacij o proizvajalcih satelitov, tj. tehničnih informacij o masi in časovnem razporedu, naravi poleta, težišču in zahtevah glede orbite, zgradbi satelitov itd., ter poslovnih informacij. Trenutne klavzule o zaupnosti (na primer določbe o nerazkrivanju), ki jih vsebujejo pogodbe med proizvajalci satelitov in družbo Arianespace, ne zadoščajo, da bi se preprečil prenos poslovno občutljivih informacij od družbe Arianespace družbi Airbus. Komisija je zato sklenila, da bi družba Arianespace družbi Airbus verjetno lahko razkrila občutljive informacije o drugih proizvajalcih satelitov.

(29)

Poleg tega so informacije, ki jih proizvajalci satelitov zagotavljajo družbi Arianespace, take narave, da bi lahko družba Airbus z dostopom do takih informacij pridobila prednost pred konkurenti. Komisija je zato sklenila, da bi družbo Arianespace to verjetno spodbudilo k temu, da bi družbi Airbus razkrila občutljive informacije o drugih proizvajalcih satelitov.

(30)

Poleg tega bi razkritje občutljivih informacij družbe Arianespace družbi Airbus o drugih proizvajalcih satelitov verjetno imelo znaten škodljiv učinek na konkurenco na trgih satelitov. Posledično bi to pomenilo (i) manj konkurenčne ponudbe, saj bi družba Airbus svojo strategijo prilagodila informacijam, ki bi jih pridobila o svojih konkurentih, ter (ii) manjše število inovacij na trgu, saj bi imeli konkurenti manj spodbude za inovacije, če bi lahko družba Airbus brez težav kopirala njihove inovacije in prednosti, pridobljene z njimi.

(31)

Komisija je sklenila tudi, da ima družba Airbus dostop do občutljivih informacij o ponudnikih storitev izstrelitve, kar zajema tudi informacije o prostih mestih za izstrelitev, cenah in novostih. Tako kot v primeru informacij, ki jih družba Arianespace razkrije družbi Airbus, klavzule o zaupnosti ne preprečujejo, da se ne bi izmenjale informacije z matično ali odvisno družbo. Zato je Komisija sklenila, da bi družba Airbus družbi Arianespace verjetno lahko razkrila občutljive informacije o drugih ponudnikih storitev izstrelitve.

(32)

Komisija je sklenila tudi, da čeprav je družba Airbus že prisotna v družbi Arianespace, bi bilo verjetneje, da bi razkrila informacije o drugih ponudnikih storitev izstrelitve družbi Arianespace po transakciji.

(33)

In končno, Komisija je sklenila, da bi lahko imelo razkritje občutljivih informacij družbe Airbus družbi Arianespace o drugih ponudnikih storitev izstrelitve znatne škodljive učinke na konkurenco na trgih storitev izstrelitve. Razlog je v tem, da bi družba Arianespace dostop do tehničnih in poslovnih informacij o drugih ponudnikih storitev izstrelitve lahko uporabila za nevtraliziranje tehnične prednosti, zaradi česar bi se zmanjšale spodbude konkurentov za inovacije in konkuriranje.

(34)

V odločitvi na podlagi člena 6(1)(c) so bili izraženi resni pomisleki glede možnosti, da bi po izvedbi transakcije družba Arianespace svoj položaj na trgih storitev izstrelitve uporabila tako, da bi dajala prednost prodaji satelitov družbe Airbus, s tem pa diskriminatorno preprečila dostop konkurentom družbe Airbus do trgov satelitov.

(35)

Stranke bi na primer lahko kupcem ponudile popust pri hkratnem nakupu satelitov družbe Airbus in storitev izstrelitve družbe Arianespace, pri tem pa zvišale cene teh dveh sestavnih delov pri nakupu posameznega sestavnega dela. Poleg tega bi družba Arianespace lahko pri dodelitvi prostih mest za izstrelitev družbi Airbus zagotovila prednostno obravnavo (če se torej kupci zavežejo, da bodo od družbe Airbus kupili satelit), izstrelitvam drugih satelitov pa namenila manj ugodna prosta mesta.

(36)

Na podlagi temeljite preiskave je Komisija sklenila, da transakcija glede strategij izključitve ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence zaradi povezave med dejavnostmi strank na svetovnem prostem trgu storitev izstrelitve v GSO in na svetovnem trgu komercialnih satelitov.

(37)

Prvič, Komisija je sklenila, da stranke po izvedbi transakcije verjetno ne bodo mogle uspešno preprečiti dostopa konkurentom družbe Airbus do trga satelitov. Razlog je v tem, da (i) čeprav je družba Arianespace trenutno vodilna na trgu, obstajajo verodostojne alternative, kot na primer družbi SpaceX in ILS; (ii) trg storitev izstrelitve je dinamično konkurenčno okolje, na katerega je sčasoma mogoče vstopiti, položaj družb pa se hitro spreminja; (iii) satelitski operaterji lahko delno izravnajo možnost strank za izključitev konkurenčnih proizvajalcev satelitov; (iv) značilnosti trgov satelitov bodo verjetno preprečile izključitev konkurentov družbe Airbus na področju komercialnih satelitov, vsaj kratkoročno; in (v) učinkovita izključitev proizvajalcev komercialnih satelitov bi bila dolgoročno zelo malo verjetna.

(38)

Drugič, glede spodbude za izključitev konkurentov na področju satelitov, je analiza, ki jo je opravila Komisija, pokazala, da čeprav obstajajo elementi, ki kažejo na obstoj nekaterih spodbud, obstajajo tudi nasprotni dejavniki, ki lahko izravnajo take morebitne spodbude. Komisija je torej glede na verjetno odsotnost zmožnosti izključitev sklenila, da se lahko vprašanje, ali bi bile stranke spodbujene k temu, da bi konkurentom družbe Airbus preprečile dostop do svetovnega trga komercialnih satelitov, pusti odprto.

(39)

Tretjič, Komisija je analizirala učinek sprejetja strategije z učinki izključitve na konkurenco v najslabšem primeru hipotetične izključitve enega od konkurentov družbe Airbus. V tem scenariju, ki ni najbolj verjeten, je Komisija sklenila, da bi bilo vseeno malo verjetno, da bi imelo sprejetje take strategije izključitve znaten škodljiv učinek na konkurenco. Razlog je v tem, da (i) je v komercialnem segmentu dejavnih tudi več drugih akterjev, (ii) da se lahko glede na obstoječe proste zmogljivosti proizvajalci satelitov brez težav širijo in (iii) da imajo satelitski operaterji določeno mero izravnalne moči kupca.

(40)

Poleg tega je Komisija sklenila, da transakcija glede strategij izključitve ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence zaradi povezav med dejavnostmi strank (i) na svetovnem prostem trgu storitev izstrelitve v ne-geostacionarne orbite ter (ii) trgu izvoza institucionalnih satelitov in hipotetičnem svetovnem trgu konstelacij satelitov. Komisija je tudi sklenila, da transakcija glede strategij izključitve ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence zaradi povezav med dejavnostmi strank (i) na evropskih in nacionalnih (znotraj EU) zaprtih trgih storitev izstrelitve v GSO in ne-geostacionarne orbite ter (ii) na evropskem trgu satelitov za institucije in nacionalnih trgih vojaških satelitov/satelitov za institucije.

(41)

V odločitvi na podlagi člena 6(1)(c) so bili izraženi resni pomisleki o morebitni strategiji izključitve pri strankah, pri kateri bi stranke dale prednost izstrelitvam z nosilnimi raketami Ariane, kar bi škodovalo nosilnim raketam Vega, ki jih proizvaja družba ELV in trži družba Arianespace.

(42)

Na podlagi temeljite preiskave je Komisija sklenila, da stranke ne bodo imele možnosti ali spodbude, da bi proti družbi ELV izvajale strategijo izključitve pri strankah, in da taka strategija niti v hipotetičnem primeru ne bi imela znatnega škodljivega učinka na konkurenco. Iz ugotovitev Komisije zlasti izhaja, da se bo platforma Ariane le redko uporabljala za polete iste vrste kot platforma Vega in da tudi hipotetično sprejetje strategije izključitve pri strankah proti družbi ELV ne bi imelo nobenih učinkov na konkurente družbe Arianespace na trgih storitev izstrelitve. Razlog je v tem, da je družba ELV zavezana svoje nosilne rakete prodajati izključno družbi Arianespace, vsi konkurenti družbe Arianespace pa uporabljajo svoje nosilne rakete.

(43)

V odločitvi na podlagi člena 6(1)(c) so bili izraženi resni pomisleki o morebitni strategiji izključitve pri strankah, pri kateri bi stranke sprožilce za koristni tovor ter nosilce za koristni tovor dobivale le od družb ASL ali Airbus DS SAU, četudi to ne bi bila najbolj optimalna rešitev, ki bi bila na voljo, saj bi povzročila škodo obstoječim drugim dobaviteljem sprožilcev za koristni tovor ter nosilcev z koristni tovor družbi Arianespace.

(44)

Na podlagi temeljite preiskave je Komisija sklenila, da ni verjetno, da bi stranke lahko omejile dostop do podrejenih trgov sprožilcev za koristni otvor. Komisija je zlasti sklenila, da bi stranke lahko sprejele strategijo izključitve pri strankah le glede sprožilcev za koristni tovor, ki jih ne financira ESA, na trgu sprožilcev za koristni tovor pa bi imele omejene možnosti za preprečitev dostopa konkurentom. Poleg tega je tudi v hipotetičnem scenariju sprejetja strategije izključitve pri strankah glede sprožilcev za koristni tovor malo verjetno, da bi to imelo znatne škodljive učinke na konkurenco na trgih storitev izstrelitve zaradi sorazmerno majhnega deleža cen sprožilcev za koristni tovor v skupnih stroških storitev izstrelitve.

(45)

Komisija je sklenila tudi, da stranke glede nosilcev za koristni tovor najverjetneje ne bi mogle preprečiti dostopa do podrejenih trgov. Komisija je zlasti sklenila, da stranke s strategijo izključitve pri strankah verjetno ne bodo mogle preprečiti dostopa do podrejenih trgov glede nosilcev za koristni tovor zaradi omejitev pravil o javnih naročilih ESA in sorazmerno visokih stroškov razvoja novih vosilcev za koristni tovor. Poleg tega tudi v hipotetičnem scenariju sprejetja strategije izključitve pri strankah glede nosilcev za koristni tovor ni verjetno, da bi to imelo znaten škodljiv učinek na konkurenco na trgih storitev izstrelitve zaradi sorazmerno majhnega deleža cen nosilcev za koristni tovor v skupnih stroških storitev izstrelitve.

(46)

Komisija je sklenila, da transakcija glede strategij izključitve pri strankah ali izključitve pri surovinah ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence zaradi vertikalnih povezav med dejavnostmi strank na trgih vesoljskih zavarovalnih storitev ter (i) na trgih storitev satelitskih operaterjev in (ii) na trgih satelitov.

(47)

Komisija je sklenila, da transakcija glede strategij izključitve pri strankah ali izključitve pri surovinah ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence zaradi vertikalnih povezav med dejavnostmi strank na trgih storitev izstrelitve in trgih storitev satelitskih operaterjev.

(48)

Iz sklepa torej izhaja, da bo transakcija znatno ovirala učinkovito konkurenco na trgih satelitov in storitev izstrelitve glede izmenjave občutljivih informacij med družbama Airbus in Arianespace.

(49)

V odgovor na pomisleke glede konkurence, povezane z morebitno izmenjavo občutljivih informacij med družbama Arianespace in Airbus, so stranke dne 20. maja 2016 predložile končne zaveze, opisane v nadaljevanju.

(50)

Končne zaveze vsebujejo določbe glede (i) požarnih zidov in (ii) omejitev zaposlovanja na ravni družb Airbus, ASL in Arianespace, ter arbitražo v vseh sporazumih o nerazkrivanju glede izvajanja zavez.

(51)

Namen ukrepov požarnih zidov med družbama ASL/Arianespace na eni strani in družbo Airbus na drugi strani je preprečiti izmenjavo: (a) konkurenčno občutljivih informacij glede proizvajalcev satelitov, ki konkurirajo skupini Airbus, (b) konkurenčno občutljivih informacij glede skladnosti nosilnih raket in satelitov ter (c) konkurenčno občutljivih informacij glede storitev izstrelitve ponudnikov storitev izstrelitve, ki niso družba Arianespace.

(52)

Stranki sta z namenom okrepitve opisanih določb o požarnih zidovih predložili tudi sredstvo, ki se nanaša na prepoved imenovanja zaposlenih v družbi Airbus na mesto izvršnega direktorja ali članov sveta/odbora v družbi Arianespace. Poleg tega (i) za osebje družb ASL/Arianespace, ki ima dostop do občutljivih informacij glede proizvajalcev satelitov, ki konkurirajo skupini Airbus, in konkurenčno občutljivih informacij glede skladnosti nosilnih raket in satelitov, velja prehodno obdobje [1–5] let, preden so lahko premeščeni v Airbus DS Satellites in (ii) za osebje Airbus DS Satellites, ki ima dostop do konkurenčno občutljivih informacij glede storitev izstrelitve ponudnikov storitev izstrelitve, ki niso Arianespace, velja prehodno obdobje [1–5] let, preden so lahko premeščeni v ASL/Arianespace.

(53)

Iz sklepa Komisije torej izhaja, da so končne zaveze primerne in zadostne za odpravo opredeljenih znatnih ovir učinkoviti konkurenci na trgih satelitov in storitev izstrelite glede izmenjave informacij med družbama Airbus in Arianespace.

(54)

Iz zgoraj navedenih razlogov iz sklepa izhaja, da predlagana koncentracija, kot je bila spremenjena z zavezami, predloženimi 20. maja 2016, ne bo znatno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali na pomembnem delu notranjega trga.

(55)

Zato je koncentracija združljiva z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP, v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.