(1)

Čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca predstavljajo vedno večji izziv in veliko težavo znotraj Unije in na svetovni ravni. Erozija davčne osnove znatno zmanjšuje nacionalne davčne prihodke, kar države članice ovira pri izvajanju davčnih politik, ki so prijazne rasti. Zaradi davčnih stališč, izdanim v podporo strukturam davčnega načrtovanja, prihaja do nizke obdavčitve umetno visokih zneskov dohodka v državi, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče, in do umetno nizkih zneskov obdavčljivega dohodka v drugih vpletenih državah. Zato je nujno potrebno povečanje preglednosti. V ta namen je treba izboljšati orodja in mehanizme, vzpostavljene z Direktivo Sveta 2011/16/EU (13).

(1)

Čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca predstavljajo vedno večji izziv in veliko težavo znotraj Unije in na svetovni ravni. Erozija davčne osnove znatno zmanjšuje nacionalne davčne prihodke, kar države članice ovira pri izvajanju davčnih politik, ki so prijazne rasti , ter povzroča izkrivljanja konkurence v škodo podjetij – zlasti MSP –, ki plačujejo ustrezno visoke davke, in prenos obdavčevanja na manj mobilne dejavnike, kot sta delo in potrošnja . V posebnih primerih pa zaradi davčnih stališč, izdanih v podporo strukturam davčnega načrtovanja, prihaja do nizke obdavčitve umetno visokih zneskov dohodka v državi, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče, in do umetno nizkih zneskov obdavčljivega dohodka v drugih vpletenih državah , s čimer se v teh državah članicah zmanjša davčna osnova . Zato je nujno potrebno povečanje ciljno usmerjene preglednosti in izmenjave podatkov, vsaj v skladu s standardi OECD . V ta namen je treba izboljšati orodja in mehanizme, vzpostavljene z Direktivo Sveta 2011/16/EU (13).

(1a)

Po aferi LuxLeaks Evropski parlament s tem poročilom izraža trdno odločenost, da ne bo dopuščal davčnih goljufij in izogibanja davkom ter da se bo zavzemal za pravično porazdelitev davčnih obremenitev med državljani in podjetji.

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2014 poudaril, da se je treba nujno prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije . Poudaril je tudi pomen preglednosti in navedel, da z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih v Uniji.

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2014 poudaril, da se je treba nujno prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na evropski ravni. Poudaril je tudi pomen preglednosti in ustrezne izmenjave podatkov ter navedel, da z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih v Uniji.

(4)

Vendar učinkovito izmenjavo podatkov na lastno pobudo v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi ovira več pomembnih praktičnih težav, kot je diskrecijska pravica države članice, ki je tak dokument izdala, da odloči o tem, katere druge države članice bi morale biti o tem obveščene.

(4)

Vendar učinkovito izmenjavo podatkov na lastno pobudo v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi ovira več pomembnih praktičnih težav, kot sta diskrecijska pravica države članice, ki je tak dokument izdala, da odloči o tem, katere druge države članice bi morale biti o tem obveščene , in šibek sistem spremljanja, zaradi katerega Komisija težko odkrije kršitve zahteve o izmenjavi podatkov.

(4a)

Učinkovita izmenjava in obdelava davčnih podatkov ter posledičen medsebojni pritisk bi lahko imeli močan odvračilni učinek glede uvajanja škodljivih davčnih praks, izmenjava in obdelava davčnih podatkov pa bi državam članicam in Komisiji zagotovila vse ustrezne informacije za ukrepanje proti tovrstnim praksam.

(5)

V določbe o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se ne bi smela vključiti možnost, da se predložitev podatkov zavrne, kadar bi z njo prišlo do razkritja poslovnih, industrijskih ali poklicnih skrivnosti ali poslovnega procesa ali če bi bilo razkritje teh podatkov v nasprotju z javnim redom; v takem primeru bi se namreč zmanjšala učinkovitost teh izmenjav. Omejen obseg podatkov, ki se sporočijo vsem državam članicam, bi moral zagotoviti zadostno zaščito teh poslovnih interesov.

(5)

V določbe o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se ne sme vključiti možnost, da se predložitev podatkov zavrne, kadar bi z njo prišlo do razkritja poslovnih, industrijskih ali poklicnih skrivnosti ali poslovnega procesa ali če bi bilo razkritje teh podatkov v nasprotju z javnim redom; v takem primeru bi se namreč zmanjšala učinkovitost teh izmenjav. Omejen obseg podatkov, ki se sporočijo vsem državam članicam, zagotavlja zadostno zaščito teh poslovnih interesov.

(5a)

Vnaprejšnja davčna stališča in vnaprejšnji cenovni sporazumi lahko imajo čezmejni učinek tudi, če se nanašajo na izključno nacionalne transakcije. To zlasti velja za kaskadne transakcije, pri katerih se vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum nanaša na prvo nacionalno transakcijo, ne upošteva pa naslednjih (čezmejnih) transakcij.

(5b)

Za preprečitev samovoljnega razlikovanja med davčnimi ureditvami, ki nastanejo v okviru različnih nacionalnih upravnih praks, bi morale opredelitve vnaprejšnjih stališč in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov vključevati davčne ureditve ne glede na formalni ali neformalni način njihove izdaje in ne glede na njihovo zavezujočo ali nezavezujočo naravo.

(5c)

Vnaprejšnja davčna stališča olajšujejo dosledno in pregledno uporabo zakonodaje.

(5d)

Pregledna davčna pravila davkoplačevalcem in podjetjem zagotavljajo pravno varnost ter spodbujajo naložbe.

(6)

Da se zagotovijo koristi obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bi bilo treba podatke sporočiti takoj po izdaji takih dokumentov ; v ta namen bi bilo treba določiti redne časovne presledke za sporočanje informacij .

(6)

Da se zagotovijo koristi obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bi bilo treba podatke o njih sporočiti takoj po izdaji takih dokumentov. Za primere neskladnosti se lahko razvijejo učinkovite in dejanske kazni.

(7)

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih bi morala v vsakem primeru vključevati predložitev določenih osnovnih podatkov vsem državam članicam. Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za standardizacijo sporočanja takih podatkov po postopku iz Direktive 2011/16/EU za določitev standardnega obrazca, ki se bo uporabljal za izmenjavo podatkov. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje vseh potrebnih ukrepov in praktičnih postopkov v zvezi z izmenjavo podatkov.

(7)

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih bi morala v vsakem primeru vključevati predložitev določenih osnovnih podatkov vsem državam članicam. Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za standardizacijo sporočanja takih podatkov po postopku iz Direktive 2011/16/EU za določitev standardnega obrazca, ki se bo uporabljal za izmenjavo podatkov. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje vseh potrebnih ukrepov in praktičnih postopkov v zvezi z izmenjavo podatkov.

(8)

Države članice bi navedene osnovne podatke morale sporočati tudi Komisiji. To bi Komisiji omogočilo redno spremljanje in oceno učinkovitega izvajanja avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. Predložitev takih podatkov pa države članice ne razreši obveznosti priglasitve kakršne koli državne pomoči Komisiji.

(8)

Države članice bi navedene osnovne podatke morale sporočati tudi Komisiji , saj bi morala Komisija imeti možnost, da neodvisno oceni, ali so ti podatki pomembni za odkrivanje nezakonite državne pomoči . Ti osnovni podatki bi morali Komisiji omogočiti učinkovito spremljanje in oceno učinkovitega izvajanja avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih ter zagotavljanje, da stališča nimajo negativnega vpliva na notranji trg . Predložitev takih podatkov pa države članice ne razreši obveznosti priglasitve kakršne koli državne pomoči Komisiji.

(8a)

Države članice bi morale do 1. oktobra 2018 Komisiji posredovati naknadno analizo učinkovitosti te direktive.

(9)

Povratne informacije, ki jih država članica prejemnica predloži državi članici pošiljateljici podatkov, so nujne za delovanje učinkovitega sistema avtomatične izmenjave podatkov. Zato je primerno določiti ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje povratnih informacij v primerih, ko so bili podatki uporabljeni in ni mogoče poslati povratnih informacij po drugih določbah Direktive 2011/16/EU.

(9)

Povratne informacije, ki jih država članica prejemnica predloži državi članici pošiljateljici podatkov, so nujne za delovanje učinkovitega sistema avtomatične izmenjave podatkov , saj spodbujajo upravno sodelovanje med državami članicami . Zato je primerno določiti ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje povratnih informacij v primerih, ko so bili podatki uporabljeni in ni mogoče poslati povratnih informacij po drugih določbah Direktive 2011/16/EU. Zaradi tega bi bilo težje zaobiti podatke za namene goljufije.

(10)

Država članica bi morala imeti možnost, da se za pridobitev dodatnih informacij od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčne stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum, vključno s celotnim besedilom takega stališča ali sporazuma, opre na člen 5 Direktive 2011/16/EU o izmenjavi informacij na zaprosilo.

(10)

Država članica bi morala imeti možnost, da se za pridobitev dodatnih informacij od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum ali kakršno koli besedilo , ki uvaja naknadne spremembe, vključno s celotnim besedilom takega stališča ali sporazuma, opre na člen 5 Direktive 2011/16/EU o izmenjavi informacij na zaprosilo.

(10a)

Izraz „informacije, ki naj bi bile pomembne“ iz člena 1(1) Direktive 2011/16/EU, bi bilo treba pojasniti, da se preprečijo razlage, katerih namen bi bilo izogibanje davkom.

(11)

Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko preprečile učinkovito in kar najširšo obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

(11)

Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko preprečile učinkovito in kar najširšo obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

(12a)

Komisija bi morala zavoljo večje preglednosti za državljane objaviti povzetek glavnih davčnih stališč, pripravljenih v predhodnem letu, in sicer na podlagi podatkov v varni osrednji podatkovni zbirki. Vsebovati bi moral vsaj opis zadev, obravnavanih v davčnem stališču, opis meril, ki se uporabljajo za določitev vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, in navedbo držav članic, ki jih to najverjetneje zadeva. Pri tem bi Komisija morala izpolnjevati določbe glede zaupnosti iz te direktive.

(12b)

Zaželeno je, da države članice zaprosijo svoje pristojne organe, naj izmed svojega obstoječega osebja dodelijo človeške vire za zbiranje in analizo takih podatkov.

(12c)

Do 26. junija 2017 bi moral začeti delovati register končnih lastnikov za vso Unijo, ki bo pripomogel k ugotavljanju morebitnega izogibanja davkom in prenosa dobička. Pomembna bi bila tudi vzpostavitev osrednjega registra za avtomatično izmenjavo vnaprejšnjih davčnih stališč ali cenovnih sporazumov med državami članicami, ki bi bil dostopen davčnim organom in pristojnim upravnim organom v državah članicah ter Komisiji.

(15)

Veljavne določbe glede zaupnosti bi bilo treba spremeniti, da se upošteva razširitev obvezne avtomatične izmenjave podatkov na vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume.

(15)

Veljavne določbe glede zaupnosti bi bilo treba spremeniti, da se upošteva razširitev obvezne avtomatične izmenjave podatkov na vnaprejšnja davčna stališča in vnaprejšnje cenovne sporazume.

(15a)

Bistvenega pomena je, da se pri neposrednih davkih spoštuje temeljno načelo suverenosti držav članic v davčnih zadevah in da se s sedanjim predlogom ne ogrozi načelo subsidiarnosti.

(16)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Še zlasti si prizadeva za dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude.

(16)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Še zlasti si prizadeva za dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati samo v posebne, izrecne in zakonite namene ter samo, če so za te namene ustrezni, pomembni in ne pretirani. Omejitve teh pravic bi lahko uvedli le, če bi bili pri tem izpolnjeni pogoji iz Listine o temeljnih pravicah. Na podlagi načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so skladne s potrebnimi in resničnimi cilji splošnega interesa, ki jih priznava zakon, ali če so potrebne zaradi varstva pravic in svoboščin drugih.

(17)

Ker cilja te direktive, to je učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebne enotnosti in učinkovitosti ta lažje doseže na ravni Unije , lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(17)

Ker cilja te direktive, in sicer učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebne enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na evropski ravni, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(a)

v členu 8(1) in členu 8a pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se izraz, podatki, ki so na voljo‘ nanaša na podatke, ki so v davčnih dosjejih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici;

(a)

v členu 8(1) in členu 8a pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila , ki poteka v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih v skladu s členom 8(1) . V členu 8(1) se izraz, podatki, ki so na voljo‘ nanaša na podatke, ki so v davčnih dosjejih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici;

14.

„vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom “ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, in:

14.

„vnaprejšnje davčno stališče“ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, ne glede na njegovo uradno, neuradno, pravno zavezujočo ali nezavezujočo naravo, in:

(a)

ga kateri koli osebi izda vlada ali davčni organ države članice ali se ta izda v njenem/njegovem imenu ali ga izda ozemeljska ali upravna podenota države članice;

(a)

ga izda ali objavi vlada ali davčni organ države članice ali se ta izda oziroma objavi v njenem/njegovem imenu ali ga izda oziroma objavi ozemeljska ali upravna podenota države članice , nanj pa se lahko sklicuje ena ali več oseb ;

(c)

se nanaša na čezmejno transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih pravna oseba opravlja v drugi državi članici, za stalno poslovno enoto, ter

(c)

se nanaša na transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih pravna oseba opravlja v drugi državi članici, za stalno poslovno enoto, ter

15.

„vnaprejšnji cenovni sporazum“ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, ki ga kateri koli osebi izda vlada ali davčni organ ene ali več držav članic ali se ta izda v njenem/njegovem imenu ali ga izda ozemeljska ali upravna podenota države članice, v katerem se še pred izvedbo čezmejnih transakcij med povezanimi podjetji določi ustrezen sklop meril za določanje transfernih cen za navedene transakcije ali določi pripis dobička stalni poslovni enoti.

15.

„vnaprejšnji cenovni sporazum“ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, ki ga izda ali objavi vlada ali davčni organ ene ali več držav članic ali se ta izda ali objavi v njenem/njegovem imenu , vključno z ozemeljsko ali upravno podenoto države članice, na katerega se lahko sklicuje ena ali več oseb in v katerem se še pred izvedbo transakcij med povezanimi podjetji določi ustrezen sklop meril za določanje transfernih cen za navedene transakcije ali določi pripis dobička stalni poslovni enoti.

16.

V točki 15 „čezmejna transakcija“ pomeni transakcijo ali niz transakcij, ki vključujejo povezana podjetja, ki vsa niso rezidenti za davčne namene na ozemlju posamezne države članice.

(a)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1: v enem mesecu po koncu četrtletja, v katerem je bilo izdano ali spremenjeno vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum ;

(a)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1: nemudoma in najkasneje en mesec po izdaji vnaprejšnjega davčnega stališča ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ;

(b)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 2: pred 31. decembrom 2016.

(b)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 2: v treh mesecih po začetku veljavnosti.

(b)

vsebino vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom ustreznih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij;

(b)

vsebino vnaprejšnjega davčnega stališča ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom ustreznih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij;

(ba)

merila, na podlagi katerih se določi vnaprejšnje stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum, in rok, če obstaja, ali okoliščine, v katerih se odločitev lahko prekliče;

(d)

navedbo drugih držav članic, ki bi jih lahko neposredno ali posredno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum;

(d)

navedbo drugih držav članic, ki bi jih lahko neposredno ali posredno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum;

(e)

navedbo vseh oseb, ki niso fizične osebe, v drugih državah članicah, na katere bi lahko neposredno ali posredno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum (z navedbo države članice, s katero so povezane te osebe).

(e)

navedbo vseh oseb, ki niso fizične osebe, v drugih državah članicah, na katere bi lahko neposredno ali posredno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum (z navedbo države članice, s katero so povezane te osebe).

(ea)

takoj ko je na voljo, evropsko davčno identifikacijsko številko (TIN), kot je prikazana v akcijskem načrtu Komisije o boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam iz leta 2012;

(eb)

opis sklopa uporabljenih meril in veljavnih ureditev, kadar se davčna osnova davkoplačevalca zaradi pravnega ali stvarnega mehanizma zniža z odstopanjem od standardnih pravil države članice, ki poda mnenje, kar vključuje na primer dovoljenje za hitrejšo amortizacijo, kot je običajno, ali odbitje stroškov, ki niso neposredni ali dejanski stroški davkoplačevalca;

(ec)

opis sklopa uporabljenih meril in veljavnih ureditev, kadar se davkoplačevalcu dodeli stopnja obdavčitve, ki je nižja od standardne stopnje v državi članici, ki poda mnenje;

(ed)

opis sklopa uporabljenih meril in mehanizma, kadar je katera od strank v tem mehanizmu ustanovljena v tretji državi, kjer obdavčevanje bodisi ne obstaja bodisi je veliko ugodnejše.

(8a)

„Člen 23b

Kazni

Komisija preuči vse kazni, ki jih je treba določiti v primerih zavrnitve ali opustitve izmenjave podatkov.“

(9a)

„Člen 25a

Razvojni dosežki OECD

Ta direktiva je skladna z razvojnimi dosežki OECD in upošteva celovit sklop pravil OECD, vsebovanih v standardu avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih.“

(9b)

„Člen 25b

Dodatni ukrepi držav članic

Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da sprejmejo dodatne ukrepe za oblikovanje nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom.“

(9c)

„Člen 27

Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka 3 leta po začetku veljavnosti te direktive predloži poročilo o njenem izvajanju.“