Pritožba, ki jo je Christoph Klein vložil 9. junija 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 28. septembra 2016 v zadevi T-309/10 RENV, Christoph Klein/Evropska komisija

(Zadeva C-346/17 P)

(2017/C 300/19)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Christoph Klein (zastopnik: H.-J. Ahlt, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja naslednje pritožbene razloge:

Prvič, Splošno sodišče je prekršilo člen 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ker je napačno presodilo obseg in zavezujočo naravo sodbe Sodišča in je pravni sklep napačno utemeljilo s tem, da tožeča stranka zaradi nedopustnosti četrtega pritožbenega razloga v zadevi C-120/14 P nemora zahtevati odškodnine v zvezi z njenim izdelkom „effecto“.

Drugič, Splošno sodišče je člen 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije kršilo tudi, ker se ni držalo presoje Sodišča glede pravnih vprašanj. Sodišče je v točki 95 svoje sodbe razsodilo, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo predlog, naj se Komisiji naloži plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi nastala pritožniku. V nasprotju s to pravno presojo naj bi Splošno sodišče napačno ugotovilo, da odškodninska terjatev zaradi neobstoja predpostavk že po temelju ne more obstajati.

Tretjič, Splošno sodišče je kršilo člen 84(1) Poslovnika Splošnega sodišča s tem, da je zavrnilo ugotovitev, da je Komisija zaradi nedelovanja v postopku na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8(2) Direktive 93/42 kršila tudi člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, z utemeljitvijo da gre za nedovoljen nov razlog. To pomeni napačno uporabo prava zato, ker se je tožeča stranka že v tožbi sklicevala na načelo dobrega vodenja, ki se vsebinsko prekriva z načelom dobrega upravljanja in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato tudi ni bilo nobene navedbe nedopustnega novega razloga.

Četrtič, Splošno sodišče izhaja iz tega, da Direktiva tožeči stranki osebno in družbi atmed AG ne daje nobenih pravic. Pritožba temelji na tem, da je to kršitev prava Unije, ker sta oba naslovnika udeležena v postopku na podlagi zaščitne klavzule in se lahko, kot ekonomsko najbolj prizadeta, sklicujeta na načela prostega pretoka blaga.

Petič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri zanikanju vzročne zveze med nepravilnim ravnanjem Komisije in uveljavljano škodo. Pri tem je izkrivljalo dejansko stanje in pravno napačno opredelilo dejstva. Dalje, pri tem je ponovno kršilo člen 8(2) Direktive 93/42, opravilo ni nobene pravne presoje in svoje odločbe ni zadostno utemeljilo.

Šestič, Splošno sodišče je z neupoštevanjem priloge KOM RENV 1 in 2 kršilo načela poštenega sojenja in pravice do zaslišanja, kršilo člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter izkrivilo dejstva in dokaze.

Sedmič, Splošno sodišče je s tem, da ni ugodilo predlogu tožeče stranke, naj Komisiji naloži predložitev spisa iz postopka na podlagi zaščitne klavzule, kršilo načela poštenega sojenja, člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 64(3)(d) Poslovnika Splošnega sodišča in člen 24 statuta Sodišča Evropske unije.