17.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/1

—

resolucij OR z dne 4. junija 2015 o njegovih prednostnih nalogah za obdobje 2015–2020 in z dne 8. decembra 2016 o delovnem programu Evropske komisije za leto 2017;

—

Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012;

1.

poudarja, da mora biti Evropska unija zmožna obnoviti zaupanje državljanov v evropski projekt; Unija mora v večji meri temeljiti na pristopu od spodaj navzgor in si prizadevati za sorazmerno, učinkovito in pravočasno reševanje največjih skupnih izzivov mest, regij in držav, ki jih sami ne morejo obvladati;

2.

se zavezuje, da bo s sprejetjem mnenja na podlagi bele knjige o prihodnosti Evrope ter z organiziranjem dialogov z državljani v lokalnih skupnostih, namenjenih razpravam o evropskih zadevah, ki jih zanimajo, prispeval k procesu razmisleka o prihodnosti Evrope;

3.

bo ob odločitvi Združenega kraljestva, da zapusti Evropsko unijo, opozoril na specifična vprašanja, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne oblasti v preostalih 27 državah članicah, ter z lokalnega in regionalnega vidika preučil vprašanja v zvezi s prihodnjim odnosom EU z britanskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, vključno z vsemi deželami z decentraliziranim upravljanjem;

4.

poudarja, da je treba nujno sprejeti dolgoročno strategijo EU, ki bo nasledila strategijo Evropa 2020 in katere cilj bi bil zagotavljanje pametne, trajnostne, vključujoče, odporne in konkurenčne rasti, v njej pa bi bile določene tudi smernice za evropski semester, večletni finančni okvir EU in politike EU;

5.

poudarja tudi, da je treba upoštevati cilje trajnostnega razvoja iz Agende 2030, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov in odobrila Komisija, zato poziva k reviziji večletnega finančnega okvira ter uskladitvi strategije Agenda 2030 s strategijo Evropa 2020, pri čemer se ključne usmeritve preoblikujejo glede na nove cilje trajnostnega razvoja;

6.

opozarja Evropsko komisijo, da potrebujemo evropsko strategijo za demografijo, ki bo obširen, usklajen in celosten odziv na demografske spremembe; tej strategiji bo treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za soočanje z izzivi, ki jih je treba rešiti;

7.

od Komisije pričakuje predlog o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, ki naj bi ga predstavila pred koncem leta 2017 in s katerim naj bi omogočili predvidljivost dolgoročne porabe EU, predlagali reformo lastnih sredstev EU, zagotovili enotnost proračuna EU, predstavili ukrepe za nadaljnjo poenostavitev ter za nekatere postavke določili trajanje 5 + 5 let z obveznim temeljitim vmesnim pregledom po prvih petih letih;

8.

odločno nasprotuje kakršnemu koli scenariju za EU-27 do leta 2025 iz bele knjige o prihodnosti Evrope, ki bi omejil prizadevanja EU v zvezi s kohezijsko politiko. Ravno nasprotno: Komisijo poziva, naj pripravi celovit zakonodajni predlog za trdno in učinkovito kohezijsko politiko po letu 2020, ter tako kot že v preteklosti znova opozarja, da je treba v sedmo kohezijsko poročilo vnesti novo poglavje o oceni izvajanja teritorialne kohezije. Zakonodajni predlog bi moral temeljiti na načelih solidarnosti, partnerstva in upravljanja na več ravneh, odražati zahteve in zmožnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter rezultate poenostavitve, se opirati na enotna pravila ter upoštevati obsežna posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki; poziva Komisijo, naj opravi temeljito analizo teritorialnega učinka zakonodajnih predlogov, pri čemer je pripravljen sodelovati; se zavzema, da bi v predloge o kohezijski politiki za obdobje po letu 2020 vključili tudi uskladitev postopkov upravljanja skladov ESI, da lahko regije v odnosu do Evropske komisije delujejo kot organi upravljanja;

9.

poziva Komisijo, naj nenehno pregleduje in spremlja dodano vrednost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter preverja njegov učinek na kohezijo, da se poročanje o ključnih kazalnikih uspešnosti in ključnih kazalnikih spremljanja razčleni po upravičencih in po regijah na ravni NUTS II ter objavi. Lokalne in regionalne oblasti nujno potrebujejo dodatna pojasnila in smernice glede hkratne uporabe EFSI in drugih shem EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), zlasti pa je treba spodbujati k večji vključenosti regij in lokalnih oblasti v upravljanje tega sklada, predvsem zato, da bi se lahko vzpostavile regionalne in večregionalne platforme za financiranje, tudi v povezavi z ukrepi kohezijske politike; kljub temu načeloma nasprotuje preusmerjanju sredstev iz kohezijske politike v centralno upravljane programe;

10.

poziva Komisijo, naj pripravi izboljšan predlog o instrumentu za povezovanje Evrope za obdobje po letu 2020, s katerim bi spodbudili pobude za izvajanje celovitega omrežja in povezali omrežje TEN-T na obmejnih območjih, izboljšali povezave z območji na obrobju ter se osredotočili na t. i. manjkajoče čezmejne povezave; poleg tega se zavzema, da bi tudi s pomorskimi avtocestami omogočili povezovanje z oddaljenimi območji, zlasti med otoki in regionalnimi središči; poudarja, da je za čim boljšo uporabo vseh razpoložljivih finančnih sredstev EU potrebna sinergija med EFSI, instrumentom za povezovanje Evrope in skladi ESI;

11.

znova poziva, naj se v delovni program Komisije za leto 2018 vključi tudi teritorialna vizija do leta 2050; poudarja potrebo po novi teritorialni viziji, saj je treba posodobiti sporazum o evropski perspektivi prostorskega razvoja iz leta 1999;

12.

opozarja, da je treba spremljati izvajanje agende EU za mesta ter na ta način sistematizirati rezultate tematskih partnerstev in opisati elemente boljšega upravljanja, da bi jih bilo mogoče prenesti v prihodnje zakonodajne predloge v zvezi z večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2020. Ta pristop bi bilo treba uporabiti pri oblikovanju prihodnje kohezijske politike po letu 2020 in v strategiji, ki bo nasledila strategijo Evropa 2020;

13.

v zvezi s tem pričakuje specifično spremljanje tematskega partnerstva agende za mesta na področju stanovanj, ki bi lahko imelo obliko evropskega programa za stanovanja, v katerem bi usklajevali stanovanjska vprašanja, ki so se doslej reševala zgolj s sektorskimi politikami, kot so agenda za mesta, trajnostni razvoj, kohezijska politika in politika konkurence, ali horizontalno s socialnimi pobudami, kot je evropski steber socialnih pravic;

14.

od Komisije pričakuje, da bo do konca leta 2017 pripravila predloge za novi okvirni program za raziskave in inovacije, ki bi moral temeljiti na programu Obzorje 2020 in ohraniti strateški pogled na vprašanja, ki bodo vplivala na prihodnost Evrope. Poskrbeti bi bilo treba, da bodo za program namenjena dolgoročna proračunska sredstva in da bosta v njem dobro uravnoteženi odličnost in kohezija, da bo mogoče odpraviti inovacijski razkorak in upoštevati sedanje družbene izzive;

15.

opozarja na zgled platforme za izmenjavo znanja pri povečevanju dosega in učinka rezultatov javno financiranih raziskav;

16.

ponovno poudarja, da je treba oblikovati skupen okvir za priznavanje priložnostnega in neformalnega izobraževanja, s čimer bi olajšali uvedbo ustreznih nacionalnih postopkov;

17.

izraža željo, da bi prispeval k uspešni predstavitvi leta 2018 kot evropskega leta kulturne dediščine, tako da bi ga navezal na lokalne in regionalne kulturne in turistične strategije;

18.

poziva Komisijo, naj predloži konkretne ukrepe za odpravljanje preprek za naložbe in premostitev naložbene vrzeli; zlasti poudarja, da je stopnja javnih naložb, od katerih jih je več kot polovica v mestih in regijah, še vedno prenizka, deloma zaradi omejitev, uvedenih z mehanizmi za uravnavanje proračunov na evropski in nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj z ustreznimi ukrepi preoblikuje Pakt za stabilnost in rast, da bo bolj spodbujal rast ter dolgoročne in strateške naložbe, in sicer z izvzetjem regionalnega/nacionalnega sofinanciranja iz izračuna v okviru Pakta za stabilnost in rast, s čimer bi glede na skupni cilj prišlo do dosledne uskladitve z enakimi pravili za sredstva iz strukturnih skladov; obenem znova poziva Komisijo, naj oceni učinek pravil evropskega nadzornega organa iz leta 2010 na sposobnost vlaganja lokalnih in regionalnih oblasti ter pojasni obravnavo javno-zasebnih partnerstev v skladu s pravili Eurostata;

19.

v skladu z izjavo s konference Cork 2.0 znova poziva k pripravi bele knjige o podeželskih območjih v EU, ki naj bi bila izhodišče za politiko razvoja podeželja po letu 2020, ter se zavzema za sprejetje praktičnih ukrepov, s katerimi bi politike EU preverjali z vidika njihovega učinka na podeželje (angl. rural proofing); podeželska območja bi bilo treba priznati kot središča razvoja in inovacij, ki prispevajo k uresničevanju cilja teritorialne kohezije;

20.

poziva k prenovi skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju po letu 2020, kar bi prispevalo k ponovnemu zagonu rasti in ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju, pa tudi k ohranjanju visoke kakovosti in varnosti hrane ter prehranske varnosti v Evropi; poudarja, da je potrebna boljša usklajenost SKP s cilji trajnostnega razvoja in da se je treba lotiti reševanja vprašanja razkoraka med mestnimi območji in podeželjem; v tej zvezi opozarja na pomen poenostavitve SKP z bolj prožnim upravljanjem, zmanjšanjem obremenitve za proizvajalce, preusmeritvijo v politiko, ki je bolj osredotočena na inovacije in konkurenčnost, ter zagotavljanjem ciljno usmerjene pomoči za mlade kmete; poziva, naj se v SKP ohrani prilagojena obravnava najbolj oddaljenih regij, ki omogoča uporabo posebnih ukrepov, potrebnih za razvoj kmetijstva na teh območjih;

21.

od Komisije pričakuje, da bo države članice in njihove lokalne in regionalne oblasti podprla pri prizadevanjih za posodobitev organizacije in zagotavljanja zdravstvenih sistemov ter na tem področju spodbudila evropsko sodelovanje, na primer z vzpostavitvijo programa za zdravstvene delavce, ki je podoben programu Erasmus;

22.

poziva Komisijo, naj v okviru svojih politik in skladov uporablja načelo pripravljenosti na nesreče, da ne bo ogrožen prožen in trajnostni razvoj naših gospodarstev;

23.

se zavzema za trajnostno prehransko politiko EU, ki celovito obravnava kakovost in proizvodnjo hrane, kmetijstvo, ribištvo, razvoj podeželja, okolje, zdravje, prehranjevanje, zaposlovanje in potrošniško politiko, s čimer se spodbujajo bolj trajnostni načini proizvodnje in potrošnje;

24.

poziva Komisijo, naj pregleda strategijo za turizem iz leta 2010, pripravi celostno politiko za področje turizma z večletnim delovnim programom ter poskrbi za posebno proračunsko postavko, namenjeno financiranju turističnih projektov v obdobju po letu 2020; v zvezi s tem ponovno poudarja, da namerava ustanoviti medinstitucionalno kontaktno skupino za turizem, med drugim v podporo vzpostavitvi regionalnih platform za naložbe v turizmu, prek katerih bi turistične destinacije in njihovi MSP imeli dostop do sredstev za svoje projekte in dejavnosti;

25.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za ambiciozne cilje na področju modrega gospodarstva in trajnostnega upravljanja oceanov ter na podlagi izjave, ki jo namerava sprejeti malteško predsedstvo, oblikuje politične smernice; znova poudarja, kako pomemben je dostop do financiranja za nove pomorske panoge, ki lahko zagotovijo delovna mesta in omogočijo gospodarsko rast v Evropi; v zvezi s tem znova poziva Komisijo k oblikovanju skupnosti znanja in inovacij, ki bi spodbudila prenos idej od pomorskih raziskav do zasebnega sektorja;

26.

se strinja, da bi bilo treba oblikovati novo strategijo EU o alkoholu, ki bi morala vključevati področja, kot so obveščanje potrošnikov, trženje in prometna varnost; poleg tega poudarja, da je nujno treba podaljšati skupne akcijske načrte in/ali pripraviti nov akcijski načrt za otroke in mladostnike;

27.

podpira nadaljnje in okrepljeno izvajanje jamstva za mlade in oblikovanje evropske solidarnostne enote ter opozarja na pomen teritorialne razsežnosti obeh pobud; poudarja, da je treba zasebni sektor v take sheme vključevati tako pri zasnovi kot financiranju, da bi tako omogočili boljše usklajevanje znanj in spretnosti mladih s potrebami na trgu dela;

28.

poziva Komisijo, naj izboljša načine komuniciranja z mladimi državljani ter jih uskladi z drugimi institucijami; opozarja na pomen vključitve lokalnih in regionalnih oblasti v načrtovani pregled evropske strategije za mlade za obdobje po letu 2018;

29.

poudarja, da je treba izboljšati učinkovitost in legitimnost gospodarskega upravljanja in usklajevanja v EU ter pri tem poskrbeti za večje prevzemanje odgovornosti; poziva Komisijo, naj na njegov predlog skupaj z EP in Svetom oblikuje kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester;

30.

poziva Komisijo, naj ga strukturirano vključi v spremljanje tistih delov bele knjige o prihodnosti EU, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje ekonomske in monetarne unije;

31.

znova poziva h krepitvi socialne razsežnosti EU ter ekonomske in monetarne unije; pričakuje, da bo zakonodajni predlog o evropskem stebru socialnih pravic omogočil reševanje vprašanj pravic in mobilnosti delavcev na spreminjajočem se trgu dela, pri čemer pa bo upoštevano tudi načelo subsidiarnosti; predlog ne bi smel biti zgolj nezavezujoče besedilo, ki dopolnjuje obstoječi pravni red, temveč bi moral vsebovati enako močne ukrepe, kot so ukrepi v okviru ekonomske in monetarne unije, saj bi to pripomoglo k temu, da bi državljani dojemali EU kot bolj socialno in sposobno reševati njihove probleme;

32.

se zavzema za dodatno poenostavitev pravil o državni pomoči, zlasti glede storitev splošnega gospodarskega pomena, in sicer s temeljitim pregledom ustreznega sklepa in okvira (t. i. svežnja Almunia); poziva tudi k širšemu področju uporabe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, zlasti glede dostopa MSP do finančnih sredstev in podpore mikro- ter zagonskim podjetjem;

33.

poziva k temeljiti oceni izvajanja zakonodaje o javnih naročilih, vključno z direktivo o revizijah, ki bi lahko omogočila ustrezno prilagoditev in poenostavitev, s tem pa upoštevanje potreb manjših lokalnih in regionalnih organov, ne da bi bila pri tem ogrožena pravna varnost;

34.

znova poziva k pregledu in okrepitvi pobude za mala in srednje velika podjetja v Evropi „Small Business Act“ (SBA), ponavlja pa tudi svojo zavezo spodbujanju izvajanja SBA v okviru projekta Evropska podjetniška regija (EPR) ter pobude za zagon in razširitev podjetij; v zvezi s tem poziva k zmanjšanju upravnega bremena in pripravi pametne pravne ureditve;

35.

se zavezuje, da bo v okviru novoustanovljene širokopasovne platforme skupaj s Komisijo spremljal uvajanje hitrejših in boljših visokohitrostnih širokopasovnih omrežij po vsej Evropi, zlasti pa na podeželju in redko poseljenih območjih, ter opredelil zgodnje dodatne ukrepe za odpravo digitalnega razkoraka, hkrati pa v najbolj oddaljenih regijah izravnal dodatne stroške pri dostopu do širokopasovnih omrežij;

36.

poziva Komisijo, naj pojasni področje uporabe direktive o storitvah v ekonomiji delitve/sodelovalnem gospodarstvu; z zanimanjem pričakuje predloge Komisije za zaščito pravic delavcev v novih oblikah zaposlovanja, značilnih za ekonomijo delitve/sodelovalno gospodarstvo; pričakuje, da bo podprla vzpostavitev foruma mest o sodelovalnem gospodarstvu, na katerem bo eden od ključnih deležnikov tudi OR;

37.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta pri pogajanjih o novih trgovinskih sporazumih upoštevani tudi lokalna in regionalna razsežnost trgovinske politike EU, ter se zavzema, da bi imel tako kot pri pogajanjih o TTIP tudi v prihodnje dostop do ustreznih pogajalskih dokumentov v posebej za to namenjeni čitalnici;

38.

poziva Komisijo, naj ga s sklenitvijo uradnih sporazumov s sekretariatom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) podpre pri pozivu za postopno institucionalizacijo vloge lokalne in regionalne ravni oblasti v svetovnem upravljanju na področju podnebja;

39.

poziva Komisijo, naj upošteva teritorialne učinke in posledice, ki jih lahko ima izvajanje trgovinske politike EU na regije in lokalne oblasti z vidika zaposlitev ali okolja, zato želi biti bolj vključen v pripravo prihodnje trgovinske politike;

40.

poziva Komisijo, naj poskrbi za uskladitev najnovejših in prihodnjih predlogov za podnebno in energetsko politiko ter spodbud za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov s Pariškim sporazumom; meni, da bi bilo treba bolj izpostaviti pobude ali kampanje, ki temeljijo na vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti ter pomembno prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev glede omejevanja emisij toplogrednih plinov;

41.

ponovno poudarja, da bi bilo treba prilagajanje podnebnim spremembam vključiti v sedanje politike in instrumente financiranja, ter poziva Komisijo, naj v okviru pregleda strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam poskrbi za ustrezno krepitev vloge mest in regij; znova poudarja, da je pripravljen sodelovati s Komisijo pri nadaljnjem razvoju koncepta lokalno in regionalno določenih prispevkov, da se spodbudijo prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam na lokalni in regionalni ravni;

42.

ob upoštevanju predloga uredbe o upravljanju energetske unije poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k institucionalizaciji dialoga med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi pri oblikovanju nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov;

43.

se veseli tesnega sodelovanja pri pregledu izvajanja okoljske zakonodaje, tudi prek skupne tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja, ter se zavzema, da bi bile lokalne in regionalne oblasti bolj dejavno vključene v prihodnje dialoge med Komisijo in državami članicami; izraža željo, da bi, med drugim tudi s pripravo predhodnega mnenja, prispeval k pregledu ustreznosti in reviziji ključnih okoljskih direktiv, ki ju bo Komisija izvedla leta 2018;

44.

se zavezuje, da bo dejavno sodeloval pri pripravi akcijskega načrta za boljše izvajanje naravovarstvenih direktiv EU; poziva Komisijo, naj pravočasno začne izvajati akcijski načrt in predvidene ukrepe iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, leta 2018 pa naj pripravi predlog za pravni in finančni okvir za vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G);

45.

v okviru izvajanja svežnja o krožnem gospodarstvu poziva, da se poleg ciljev za trdne komunalne odpadke določijo tudi cilji za preprečevanje nastajanja komercialnih in industrijskih odpadkov ter njihovo recikliranje;

46.

poziva Komisijo, naj pri pregledu direktive o pitni vodi in direktive o čiščenju komunalne odpadne vode ter zakonodajnega predloga o ponovni uporabi vode sprejme prožen in diferenciran pristop, ki bo temeljil na previdnostnem načelu in načelu onesnaževalec plača;

47.

opozarja Komisijo, da se mora kljub globalizaciji pobude Konvencija županov še naprej posvečati bistvenemu vključevanju lokalne in regionalne ravni ter tako v EU kot drugod še naprej razvijati cilje in metodologijo te pobude; zato Komisijo poziva, naj z ustreznimi ukrepi zagotovi zastopanje različno velikih podnacionalnih struktur v strukturah Konvencije, obenem pa poskrbi za zaščito načel partnerstva in upravljanja na več ravneh; izraža zadovoljstvo, da bo lahko dejavno sodeloval v ustanovnem svetu Svetovne konvencije županov za podnebne spremembe in energijo;

48.

opozarja na potrebo po tesnem partnerstvu in sodelovanju med skupino ambasadorjev Konvencije županov OR in političnim svetovalnim odborom evropske Konvencije županov.

49.

odobrava poročilo Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016, v katerem so priporočila Komisiji glede uvedbe enotnega mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bo vključeval obstoječe instrumente, ter se zavzema, da bi tak mehanizem veljal za vse ravni upravljanja;

50.

odločno podpira prizadevanja na ravni EU za obsežno in učinkovito reformo skupnega evropskega azilnega sistema ter poudarja, da je v zvezi z azilom in vključevanjem prosilcev za azil potreben celosten pristop, ki bo spodbujal trajnostne politike, vključeval institucije EU, države članice in njihove lokalne in regionalne oblasti ter temeljil na načelih solidarnosti in vzajemnosti;

51.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne ukrepe za vzpostavitev dodatnih zakonitih možnosti za prihod v EU – naj bo to zaradi prošnje za mednarodno zaščito ali humanitarno zavetišče ali zaradi dela, izobraževanja, raziskovanja ali priložnosti za vlaganje; zakonite migracije so eden od štirih stebrov obvladovanja migracij v skladu z agendo EU o migracijah iz leta 2015 in s takimi ukrepi bi lahko rešili dolgoročne gospodarske, socialne in demografske izzive in pomanjkanje delovne sile v EU, obenem pa pomembno prispevali k boju proti trgovini z ljudmi;

52.

poziva Komisijo, naj še bolj poenostavi in pospeši postopke financiranja ter mestom in regijam omogoči neposreden dostop do finančnih sredstev za reševanje humanitarnih kriz in vključevanje državljanov tretjih držav;

53.

poziva Komisijo, naj sodeluje pri širjenju najboljših praks na področju deradikalizacije borcev povratnikov in preprečevanja ponovne radikalizacije, na katere je že opozoril;

54.

poudarja, da bi morale programe v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje izvajati zlasti lokalne in regionalne oblasti ter da je zato potrebno boljše sodelovanje z nacionalnimi organi upravljanja;

55.

spodbuja Komisijo, naj še naprej povečuje sredstva, namenjena Skrbniškemu skladu EU za infrastrukturo za Afriko, ter izboljša operativno sodelovanje s severnoafriškimi partnerji pri obvladovanju migracij;

56.

opozarja na konkretni prispevek, ki ga v okviru svojih skupnih posvetovalnih odborov in delovnih skupin z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami prinaša k cilju širitvene politike Komisije o spodbujanju stabilnosti in blaginje; poziva Komisijo k njunemu nadaljnjemu sodelovanju pri organizaciji letnega dneva širitve;

57.

poziva Evropsko komisijo k nadaljnjemu napredku v zvezi z vprašanjem mladoletnikov brez spremstva v okviru migracijskega postopka, ki je predvsem v pristojnosti regij, in k spodbujanju držav članic k solidarni porazdelitvi bremen in odgovornosti med evropsko, nacionalno in regionalno ravnjo. Zato OR z zanimanjem pričakuje novo globalno strategijo, ki bo nasledila akcijski načrt za mladoletnike brez spremstva (2010–2014) in upoštevala položaj pogrešanih otrok ali otrok brez spremstva;

58.

poudarja pomen vloge lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti korupciji ter pri utrjevanju demokracije in načela pravne države v družbi, hkrati pa opozarja, da bi bilo treba za decentralizacijo, krepitev zmogljivosti in reforme lokalne uprave v sosednjih državah nameniti večjo pomoč;

59.

poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje podpira sodelovanje od spodaj navzgor ter zagotovi ustrezne upravne in finančne vire, obenem pa ponovno poudarja, da je treba uvesti nove instrumente za krepitev zmogljivosti v državah pristopnicah in državah evropske sosedske politike, s katerimi je treba nujno nadomestiti nekdanji instrument za lokalno upravo;

60.

poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Evro-sredozemsko skupščino lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), Konferenco regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) in projektno skupino za Ukrajino, zlasti pri izvajanju regionalnih programov in novih pobud;

61.

pozitivno ocenjuje podporo Komisije pobudi iz Nikozije, ki je njen projekt za krepitev zmogljivosti ter s tem izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja libijskih občin na podlagi dvostranskega sodelovanja z evropskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

62.

poziva Komisijo, naj še bolje opredeli vse večjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti kot dejavnih akterjev in partnerjev pri razvojnem sodelovanju, zlasti v okviru predloga o novem evropskem soglasju o razvoju ter glede na prihodnost partnerskega sporazuma med članicami AKP in EU;

63.

pozdravlja predlagani načrt za zunanje naložbe za Afriko in sosednje države EU, namenjen mobilizaciji naložb in spodbujanju ustvarjanja delovnih mest v partnerskih državah, ter poziva Komisijo, naj OR kot glasnika lokalnih in regionalnih oblasti v EU vključi v pripravo načrta;

64.

ponovno poziva k oblikovanju celovite strategije EU za mednarodne kulturne povezave; v zvezi s tem opozarja na dodano vrednost prednostnega razvoja kulturne diplomacije in njenega vključevanja v zunanjo politiko EU;

65.

izraža zadovoljstvo, da bo lahko v celoti sodeloval v prihodnjih razpravah o izboljšanju demokratičnega upravljanja in učinkovitosti Evropske unije, ki naj bi se začele po objavi bele knjige o prihodnosti Evrope; poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti prek OR vključiti v vse morebitne formalne faze reforme Pogodb EU;

66.

znova poudarja pomen nadaljnjega spodbujanja enakosti spolov v vseh politikah Evropske komisije;

67.

pozitivno ocenjuje zavezo Komisije, da bo organizirala vseevropsko kampanjo za obveščanje in ozaveščanje o državljanskih pravicah EU ter predlagala pobude, katerih cilj je pomagati državljanom, da volijo in kandidirajo na volitvah v Evropski parlament leta 2019;

68.

ponovno poziva k spremembi veljavnega pravnega okvira za evropsko državljansko pobudo, da bo postala dostopnejša in uporabnikom prijazna, zlasti pa se zavzema za izboljšanje določb o spremljanju uspešnih pobud, saj bi tako izkoristili celoten potencial tega instrumenta za angažiranje državljanov;

69.

opozarja, da je treba agendo za boljše pravno urejanje izvajati v duhu upravljanja na več ravneh, ter izpostavlja posebno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na več področjih, na katera vplivajo predpisi EU, ter njihovo vlogo, ki jo imajo kot izvajalci te zakonodaje in upravljavci sredstev EU; poudarja, da je za lokalne in regionalne oblasti ta konkretna odgovornost dobra priložnost za oceno veljavnih pravnih okvirov in opredelitev morebitnih sprememb;

70.

poziva Komisijo, naj ocene teritorialnega učinka uvede kot standardno prakso pri oceni učinka zakonodaje, ki bi lahko imela asimetrične teritorialne učinke, ter v okviru širše agende za boljše pravno urejanje;

71.

pričakuje vse tesnejše sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom pri spremljanju subsidiarnosti;

72.

pooblašča predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, malteškemu predsedstvu Sveta EU in predsedniku Evropskega sveta.