Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62017CN0180

    Zadeva C-180/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 7. aprila 2017 – X, Y/Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

    UL C 202, 26.6.2017, p. 12–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    26.6.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 202/12


    Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 7. aprila 2017 – X, Y/Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

    (Zadeva C-180/17)

    (2017/C 202/18)

    Jezik postopka: nizozemščina

    Predložitveno sodišče

    Raad van State

    Stranke v postopku v glavni stvari

    Tožeči stranki: X, Y

    Tožena stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

    Vprašanja za predhodno odločanje

    1.

    Ali je treba člen 13 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, v nadaljevanju: direktiva o vračanju) v povezavi s členi 4, 18, 19(2) in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da mora imeti pritožba, če jo nacionalno pravo v postopkih zoper odločbe, ki vsebujejo odločbo o vrnitvi v smislu člena 3(4) Direktive 2008/115/ES, predvideva, na podlagi prava Unije samodejno odložilni učinek, če državljan tretje države navede, da bi izvršitev odločbe o vrnitvi pomenila resno tveganje za kršitev načela nevračanja? Povedano drugače: Ali se zadevnega državljana tretje države v takem primeru med pritožbenim rokom ali – če je vložil pritožbo – do odločitve o tej pritožbi ne sme odstraniti, tudi če ne vloži posebnega predloga v ta namen?

    2.

    Ali je treba člen 46 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL 2013, L 180) v povezavi s členi 4, 18, 19(2) in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da mora imeti pritožba, če jo nacionalno pravo v postopkih o zavrnitvi prošnje za priznanje mednarodne zaščite predvideva, na podlagi prava Unije samodejno odložilni učinek? Povedano drugače: Ali se prosilca v takem primeru med pritožbenim rokom ali – če je vložil pritožbo – do odločitve o tej pritožbi ne sme odstraniti, tudi če ne vloži posebnega predloga v ta namen?

    3.

    Ali je za obstoj samodejnega odložilnega učinka v zgornjem smislu še pomembno, ali je bila prošnja za priznanje mednarodne zaščite, zaradi katere je bila vložena tožba in nato pritožba, zavrnjena iz enega od razlogov iz člena 46(6) Direktive 2013/32/EU? Ali ta zahteva velja za vse vrste odločb o azilu iz te direktive?


    Top