9.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/8

1.

podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi evropske politike bolje izražale vprašanja, s katerimi se ukvarjajo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, in ponavlja, da morajo biti za to pristojne vse ravni oblasti;

2.

podpira stališče, da boljše pravno urejanje ne pomeni zgolj manj zakonodaje na ravni EU, temveč tudi določanje ravni, na kateri je predvidene cilje mogoče najbolje doseči, in poudarja, da je učinkovita uporaba načela subsidiarnosti ključni element boljšega pravnega urejanja;

3.

poudarja, da morajo vsi predpisi v enaki meri upoštevati skrbi in pričakovanja v zvezi z varnostjo na eni strani (individualno, pravno, upravno in finančno) in učinkovitostjo, svobodo oziroma prožnostjo na drugi strani; uravnotežena obravnava teh skrbi v konkretnih primerih je stvar demokratičnega procesa, naloga demokratično izvoljenih predstavnikov na vseh ravneh oblasti pa je državljanom pojasniti neizogibne neugodne posledice popuščanj in kompromisov;

4.

se zaveda dela skupine na visoki ravni za upravne obremenitve (Stoiberjeva skupina), njenega končnega poročila in različnih stališč;

5.

je seznanjen, da so Svet, Komisija in Parlament 13. aprila 2016 podpisali medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, in upa, da bo ta novi sporazum prispeval k izboljšanju odločanja EU v vseh fazah – pri načrtovanju, pripravi predlogov, sprejemanju, izvajanju in ocenjevanju; izraža zaskrbljenost, da posebna vloga demokratično izvoljenih predstavnikov lokalne in regionalne ravni ter OR v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje ni omenjena nikjer drugje kot v povezavi z deležniki kljub pomenu in pooblastilom, ki jim jo daje Lizbonska pogodba;

6.

želi biti vključen v dodatne pobude v zvezi z razlaganjem in izvajanjem novega sporazuma, da bi se lahko v celoti izkoristil potencial, ki ga ima kot posvetovalni organ v zakonodajnem procesu; opozarja, da je veliko članov OR pristojnih za izvajanje politik EU;

7.

pozdravlja zaprosilo Komisije za širše predhodno mnenje, v katerem bi bili predstavljeni dodatni predlogi glede zahtev, ki jih nalagajo predpisi EU, in enostavnejši načini za doseganje enakih ali celo boljših rezultatov;

8.

pozdravlja zaprosila Komisije za predhodna mnenja OR za posamezne politike, med drugim na področjih, kot so okolje, energetika, finančne storitve in kmetijstvo, za katera lahko lokalne in regionalne oblasti opredelijo upravna bremena in podajo predloge za izboljšanje, ki bi ustrezali njihovim potrebam;

9.

se zaveda, da je to širše predhodno mnenje namenjeno pregledu učinkov predpisov na lokalne in regionalne oblasti, in spodbuja, da se s posebno politično in sektorsko naravnano analizo opredelijo ozka grla in bremena;

10.

pozdravlja splošni pristop, pri katerem se v posvetovanje o boljšem pravnem urejanju vključujejo konkretno lokalni in regionalni akterji; v zvezi s tem pozdravlja na primer poročilo nizozemskih pokrajin za boljše pravno urejanje EU (Dutch Provinces for better EU regulation) in opozarja na opredeljena ozka grla in predlagane specifične rešitve;

11.

v zvezi s tem izraža podporo sprejetju Amsterdamskega pakta v zvezi s konkretnim izvajanjem agende EU za mesta, saj ima boljša priprava zakonodaje pomembno vlogo pri tematskih partnerstvih. V tej zvezi je nastala tudi študija Bridge! Better EU-regulation for local and regional governments (Most – boljša zakonodaja EU za lokalne in regionalne oblasti), ki predstavlja nekaj konkretnih primerov lokalnih in regionalnih praks, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo;

12.

poziva Evropsko komisijo, naj preuči predlagane rešitve v povezavi s sektorskimi predpisi, sorazmernostjo, čezmejnimi ozkimi grli, državno pomočjo in revizijskim pritiskom in jih upošteva pri pripravi novih predpisov;

13.

priznava posebno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na vrsti področij, na katera znatno vplivajo predpisi EU, ter njihovo vlogo organa, ki izvaja zakonodajo EU in upravlja s sredstvi EU; poudarja, da jim ta konkretna odgovornost daje dobre priložnosti za oceno, katera področja pravnih okvirov so problematična in jih je morda treba spremeniti;

14.

meni, da je treba na vseh ravneh upravljanja zagotoviti, da je zakonodaja primerna, učinkovita in uspešna, da ne ustvarja nepotrebnih stroškov in bremen, hkrati pa varuje državljane, potrošnike, trajnost in okolje;

15.

meni, da bi morale institucije EU vsem državljanom dokazati vrednost regulativnih okvirov in dodano vrednost zakonodaje EU ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

16.

ugotavlja, da so se v sedanjih težkih gospodarskih razmerah z dodatnimi stroški zaradi prevelike regulacije za številne lokalne in regionalne oblasti povečali proračunski rezi, in to v časih, ko se je že zmanjšala količina sredstev, ki je na voljo. To se je izkazalo za veliko breme in je povzročilo še večji pritisk na te oblasti, da poskusijo zmanjšati upravne stroške, medtem ko se soočajo z vse večjimi zahtevami za ukrepanje. Zato ponovno poudarja potrebo po poenostavitvi in zmanjšanju birokracije, ki vpliva na izvajanje glavnih nalog lokalnih in regionalnih oblasti;

17.

ceni, da je bil v dosedanjih poročilih in mnenjih Evropskega parlamenta, EESO in OR potrjen pomen usklajenega ukrepanja EU v duhu partnerstva z nacionalnimi institucijami in institucijami EU ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

18.

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v podpori državljanom pri premagovanju stisk, nastalih zaradi dolgotrajnih gospodarskih problemov, tudi s sredstvi iz programov EU, in opozarja, da sta nujna pravna varnost in lažji dostop do programov EU, da bi te oblasti lahko uresničevale svojo vlogo, pri čemer je treba priznati nujnost strukturnih reform;

19.

ugotavlja, da so za številne lokalne in regionalne oblasti sredstva EU pomembna za izvajanje zakonodaje EU, še posebej za izvajanje kohezijske politike, diferencirane glede na gospodarsko moč;

20.

priznava, da lahko dostopnost programov EU in potrebna regulativna ureditev povzročita veliko problemov z razlago pravnih okvirov, pravil izvajanja, revizije in poročanja; opozarja, da zlasti revizijska pravila sponzorjem projektov pogosto povzročajo probleme zaradi zahtev po dolgotrajnem vodenju evidenc, na kar je OR opozoril že v mnenju o poenostavitvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

21.

pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (1), v kateri je potrjena pomembna vloga OR kot politične institucije, in se strinja, da se s programom REFIT ne bi smeli znižati standardi;

22.

sicer podpira prizadevanja za zmanjšanje birokracije in odpravo nepotrebnih regulativnih bremen, vendar poudarja, da program REFIT ne sme postati izgovor za znižanje ciljev, zlasti na področjih, kot so okolje, varnost hrane, zdravje in pravice potrošnikov;

23.

se zavzema za cilj, da se zakonodaja EU na nacionalni ravni izvaja takšna, kakršna je, kadar je to le mogoče, standardi predpisov EU pa naj se presežejo le, če za to obstajajo stvarni in strokovni razlogi. Države članice in regije pa morajo še vedno imeti možnost, da za vsak posamezni primer same odločijo, kaj je potrebno za pravilno izvajanje. Predlog Komisije, da je treba čezmerno prenašanje zakonodaje (angl. gold-plating) vsakokrat utemeljiti, bi lahko pripomogel k večji preglednosti. Toda večje prevzemanje odgovornosti v zvezi z izvajanjem na nacionalni in regionalni ravni ne bi smelo voditi v vmešavanje v vprašanja organizacije uprave in upravnih postopkov na nacionalni ravni;

24.

poudarja, da je treba pri vrednotenju zakonodaje upoštevati tako stroške kot prednosti in slabosti – družbene, okoljske in druge – za državljane in gospodarstvo ter t. i. stroške neukrepanja na ravni EU (2), tj. stroške, ki nastanejo, ker v danem sektorju ni skupnih ukrepov na evropski ravni;

25.

zato ponovno poziva Komisijo, naj pripravi vseevropsko standardno definicijo čezmernega prenašanja pravnih predpisov, da se zagotovi pravna varnost pri izvajanju in uporabi prava EU in da se zmanjša odvečna birokracija (3);

26.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj digitalnih metod in orodij IKT, tudi v okviru evropskega akcijskega načrta za e-upravo, da se zagotovita enotna oblika in postopek za zbiranje podatkov, potrebnih za spremljanje in poročanje, in s tem zmanjša upravna obremenitev zaradi vnašanja podatkov tako v nacionalne kot evropske zbirke podatkov;

27.

poudarja pomen preverjanja ustreznosti, s katerim se lahko ugotovijo prekrivanja in neskladnosti, ki so sčasoma nastali zaradi vrste ciljev in novih političnih pobud, zlasti kar zadeva zahteve po poročanju in skladnosti;

28.

poudarja, da je potrebno boljše razumevanje vseh obveznosti poročanja, ki so bile uvedene zaradi zagotavljanja skladnosti z zakonodajo EU; predlaga popis in čim večjo standardizacijo obveznosti poročanja za lokalne in regionalne oblasti ter tak način poročanja, ki bi zmanjšal upravno breme državljanov in MSP ter lokalnih in regionalnih oblasti;

29.

priznava, da sta lahko jezik in njegova uporaba ovira pri sodelovanju ali pa povabilo k udeležbi; dostopen in razumljiv jezik je ključni element sprememb zakonodaje in predpisov;

30.

meni, da so za vključenost potrebni enostaven jezik ter enostavne in jasne strukture in predpisi, s čimer je mogoče zagotoviti, da bodo EU ter njen namen, programi, politike, zakonodaja in praktična pomoč dostopni vsem;

31.

zato poziva Komisijo, naj poenostavi jezik, ki ga uporablja, da bo vsem razumljiv, in predlaga, naj se strokovni izrazi uporabljajo le toliko, kolikor je potrebno za skladnost s pravnimi zahtevami;

32.

meni, da je potrebna razlaga pravil in predpisov EU, ki bo uporabniku prijaznejša in doslednejša, vključno z na primer sorazmernimi revizijskimi zahtevami, večjo uporabo fiksnih stopenj, poenostavljenimi vlogami, zahtevki in poročanjem ter jasnejšo razlago predpisov (na primer zakonodaje v zvezi z državno pomočjo in javnimi naročili);

33.

se zaveda, da bi morala EU nameniti zadostno pozornost aktivni strategiji komuniciranja, ki bi pritegnila partnerje, ohranjala dejavnosti in privabljala naložbe;

34.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri usposabljanju in obveščanju o politikah in programih EU, da bi jih približali državljanom;

35.

poudarja vlogo centrov EDIC pri informiranju državljanov o zakonodaji in programih EU, ki vsebino in jezik prilagajajo državljanom;

36.

ugotavlja, da centri znanja, kot je Europa Decentraal na Nizozemskem, pomembno prispevajo k pravilnemu izvajanju in razlagi zakonodaje EU. Njihovi strokovnjaki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju brezplačnih informacij in nasvetov lokalnim in regionalnim oblastem in njihovim združenjem. Po drugi strani veliko povpraševanje po delu centrov znanja kaže na potrebo po poenostavitvi zakonodaje EU;

37.

podpira sedanjo prakso, da se državljane vabi k sodelovanju v posvetovanjih. Kljub vsemu so prispevki posameznih državljanov redki, saj je večina posvetovanj omejenih zaradi jezikovnih omejitev in uporabe tehničnih izrazov in konteksta, tako da državljanov večinoma ne pritegnejo. Zato takšna posvetovanja potekajo mimo državljanov, razen nekaterih izjem, ki lahko sodelujejo na podlagi ustreznih jezikovnih in drugih znanj. Zagotoviti je treba, da bodo vse zainteresirane strani, predvsem pa civilna družba, imele enak dostop do besedil posvetovanj, ki morajo biti prevedena v vse uradne jezike EU in napisana čim bolj preprosto, jasno in razumljivo, da bi bilo podanih čim več informacij o predlaganih uredbah;

38.

meni, da bi morala posvetovanja, v katerih imajo glavno vlogo državljani, strukturirana javna posvetovanja dopolniti, ne pa jih nadomestiti, prav tako pa ne bi smela zmanjšati vloge ustreznih institucionalnih organov, ki so priznani v Lizbonski pogodbi;

39.

ponovno poudarja, kako pomembno je, da se v fazi priprave zakonodajnih pobud posvetuje z lokalnimi in regionalnimi zakonodajnimi skupščinami v okviru OR, saj ti teritorialni organi demokratično zastopajo dejanske potrebe državljanov, tudi tistih, ki nimajo možnosti, da bi javno izrazili svoje mnenje;

40.

lokalnim in regionalnim oblastem je zato treba nameniti prednostno obravnavo pred zasebnimi družbami – tako zaradi vloge, ki jim je priznana z Lizbonsko pogodbo, kot tudi zato, ker so izraz demokracije in politične zastopanosti;

41.

poziva Komisijo, naj ustanovi enotno „točko VEM“ za svetovanje o predpisih, da se kandidatom za sredstva EU zagotovijo pravočasni, ustrezni, nedvoumni in jasni nasveti;

42.

predlaga, da se stališča izvajalcev pridobijo med programskim obdobjem, da lahko izboljšave zakonodajnega in regulativnega okvira temeljijo na praktičnih izkušnjah;

43.

predlaga uvedbo posebnega mehanizma, da bi se lahko s finančnimi sredstvi za tehnično pomoč za vsak program ustanovila posebna pravna ekipa, do katere bi imeli vsi kandidati za sredstva EU brezplačen dostop in ki bi zagotavljala zanesljive in dosledne nasvete na podlagi enotne razlage predpisov, kakor predlaga Evropska komisija, in na podlagi obstoječe prakse v zvezi s predpisi o financiranju EU, s čimer bi odpravili velik del negotovosti in odgovornosti, ki zdaj bremenita končnega upravičenca;

44.

predlaga, da se pri ureditvi upravljanja jasno ločuje med upravljanjem programa in izvajanjem projekta/programa, da bi se preprečila morebitna navzkrižja interesov in pristranskost pri presoji;

45.

predlaga čim večje sklade za financiranje znotraj veljavne zgornje meje proračuna, da bi omogočili pristop k izvajanju ukrepov na podlagi programov, pri čemer je združenih več povezanih projektov, uspešnost na določenih področjih, kot je energetika, pa se meri s skupnimi rezultati, ne z rezultati posameznih projektov;

46.

predlaga, da se preučijo možnosti za razvoj in izboljšanje modelov finančnega inženiringa, vključno s specializiranimi skladi tveganega kapitala za ključne sektorje, učinkovitejšo uskladitvijo financiranja z nepovratnimi sredstvi s pobudo JESSICA, da se spodbudi trg za vlaganje v nepremičnine, ter možnostjo sistema mikrokreditov v okviru programa JASMINE za podporo zagonskih in malih podjetij;

47.

predlaga več priložnosti za sofinanciranje, zlasti iz zasebnega sektorja, da bi se zagotovila finančna sredstva, s katerimi bodo lahko lokalne in regionalne oblasti odgovorile na lokalne potrebe;

48.

poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, s katerim bi se sproščena proračunska sredstva vrnila v proračun EU kot namenski prejemki, kakor so bili dodeljeni posamezni državi članici, da bi zagotovili namembo in porabo teh sredstev v državi članici in sektorjih, za katere so bila določena na podlagi glasovanja;

49.

trenutno je neizkoriščenost odobrenih sredstev v glavnem posledica slabega, počasnega in prezapletenega sistema izvajanja ter neustrezne opredelitve prednostnih nalog. Bistveno je zagotoviti ustrezno komunikacijo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter nacionalnimi organi, da se na novo opredelijo in razjasnijo prednostne naloge, da upravičenci ne bodo prikrajšani;

50.

zato je zlasti za programe z večletnim financiranjem nujno treba zagotoviti varne in zanesljive načrte, da bo mogoče doseči njihove cilje. Večja prožnost v večletnem finančnem okviru zato ne sme povzročiti, da bi se sredstva prerazporejala ali nove politične pobude financirale na račun že odobrenih programov;

51.

predlaga jasno določene vloge partnerjev pri poročanju in spremljanju občinskih ali regionalnih programov, ki jih financira EU, vključno s pregledom porabe in rezultatov ter oblikovanjem popravnih ukrepov, in poziva Komisijo, naj omogoči pomoč, vključno s financiranjem, za lokalne in regionalne oblasti za primere, ko poenostavitev bodisi na zakonodajni bodisi na nezakonodajni ravni pomeni povečanje stroškov zagotavljanja javnih storitev;

52.

poziva Evropsko komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za poenostavitev kohezijske politike, pri čemer naj upošteva predloge lokalnih in regionalnih oblasti iz mnenja Poenostavitev evropskih strukturnih in investicijskih skladov z vidika lokalnih in regionalnih oblasti, poročevalec: Petr Osvald (CZ/PES) (4);

53.

opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) glavni instrument EU za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh državah članicah in da je njihova poenostavitev bistvenega pomena za doseganje ciljev politike; predvideti bi bilo treba takojšnje izboljšave v tem programskem obdobju in dolgoročno poenostavitev, na podlagi česar bi bila možna podrobna revizija sedanjega mehanizma za izvajanje in veljavne zakonodaje;

54.

zlasti opozarja, da je poenostavitev, vključno z zakonodajnimi in nezakonodajnimi spremembami, nujna na področjih, povezanih z revizijo, zahtevami in smernicami za poročanje, državno pomočjo, javnimi naročili in čezmernim prenašanjem zakonodaje;

55.

ugotavlja, da je pri prizadevanjih za poenostavitev potrebno usmerjeno sodelovanje med vsemi ustreznimi službami Komisije, predvsem med generalnimi direktorati REGIO, EMPL, COMP in GROW;

56.

poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij in večjo podporo za usposabljanje lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi s sinergijami med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) ter Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI);

57.

poziva k poenostavitvi postopkov za uporabo sredstev za raziskave in inovacije ter za poročanje o tem, med drugim z večjo uporabo standardnih stroškov, zlasti v zvezi z revizijo;

58.

poudarja priporočila iz svojega mnenja Poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP), sprejetega oktobra 2015 (5);

59.

ponovno poudarja, da je treba okrepiti načelo zaupanja v razmerju do končnih upravičencev s poenostavitvijo obveznosti predložitve dokazil o stroških v okviru končnih poročil in namesto tega poseči v fazi nadzora in se osredotočiti na rezultate financiranih projektov;

60.

izraža zaskrbljenost, da se je kljub opredeljenim ciljem nove SKP glede zmanjšanja obsega zakonodaje na ravni EU povečala regulativna vloga Komisije z delegiranimi akti;

61.

ponovno poziva k večji skladnosti in dopolnjevanju med SKP in drugimi politikami EU, na primer okoljsko politiko (in skladi); večja skladnost je najbolj nujna med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in preostalimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, ki se skupaj uporabljajo za izvajanje skupnega strateškega okvira na podlagi širših političnih ciljev strategije Evropa 2020;

62.

meni, da bi morala biti SKP pripravljena skladno s ciljem teritorialne kohezije, določenim z Lizbonsko pogodbo. Preprečiti je treba, da bi ukrepi EU povečali teritorialna neravnovesja ali da bi bile javne storitve na primer na podeželskih območjih ogrožene;

63.

meni, da je zelo pomembno, da se dejanske potrebe akterjev v lokalnem in regionalnem poslovnem okolju v celoti upoštevajo v sedanjih prizadevanjih za boljšo pravno ureditev za MSP;

64.

ugotavlja, da bi morala platforma REFIT dovolj pozornosti namenjati tudi upravnemu bremenu za javne organe. Pomembno je zagotoviti, da se upravno breme ne bo prelagalo med zasebnim sektorjem in organi javne uprave;

65.

ugotavlja, da glede na posvetovanje z zmagovalci projekta OR „Evropska podjetniška regija“ prednostna področja za poenostavitev ali področja, na katerih stopnja poenostavitve, uvedena z veljavnimi predpisi, še ni zadostna, vključujejo sodelovanje MSP pri projektih, ki jih financira Evropski sklad za regionalni razvoj, dostop MSP do javnih naročil, pravice potrošnikov in REACH. Kot prednostna naloga za nadaljnje ukrepanje so bile opredeljene tudi zahteve glede poročanja o trgovinski statistiki (Intrastat);

66.

meni, da je treba sprejeti ukrepe za upravno poenostavitev za MSP, zlasti v zvezi z DDV;

67.

poziva, naj se sprejmejo ukrepi za poenostavitev dostopa do javnih naročil za MSP; izraža zaskrbljenost, da stopnja poenostavitve, ki bo uvedena z novimi direktivami in enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila, morda še ne bo zadostna za to, da bodo pravila o javnem naročanju prijazna do MSP;

68.

opozarja, da navedeni ukrepi za poenostavitev ne smejo oslabiti avtonomije lokalnih in regionalnih oblasti, da sprejmejo strožje standarde glede na svoje specifične okoliščine in potrebe svojih državljanov, zlasti na področjih, ki zadevajo enakopravnost, socialna vprašanja, industrijo in okolje;

69.

poudarja, da je postala zakonodaja EU, ki ureja državno pomoč v povezavi s storitvami splošnega gospodarskega pomena, preveč podrobna in zapletena zaradi velikega števila aktov sekundarne zakonodaje in nezavezujočih besedil v zvezi z državno pomočjo. Poleg tega bi večja poenostavitev povečala pravno varnost, pospešila izvajanje naložbenih projektov, zagotovila pravočasnost storitev splošnega gospodarskega pomena in spodbudila rast in zaposlovanje;

70.

poudarja, da je treba povečati ozaveščenost med inovativnimi malimi podjetji o novih postopkih za javna naročila, njihovih koristih in omejitvah ter razpoložljivi podpori. Za zakonodajo EU o javnem naročanju bi bilo treba oceno učinka opraviti v treh letih, da se preveri, ali je bil malim in srednjim podjetjem olajšan dostop do naročil, ali so bile zmanjšane birokratske ovire in ali se je s tem prispevalo k razvoju dolgoročnih partnerstev za blago in storitve, ki še niso na trgu;

71.

ponavlja svoj poziv za povečanje praga de minimis za državno pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena in praga za izvzetje od obveznosti (po členu 108(3) PDEU) obveščanja o državni pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, saj bi bila to še dodatna poenostavitev za lokalne in regionalne oblasti ter podjetja, ki prejemajo nadomestilo;

72.

opozarja na svoje mnenje Okoljska zakonodaja EU: izboljšanje poročanja in skladnosti s predpisi, sprejeto aprila 2016 (6), in poziva Evropsko komisijo in države članice, naj upoštevajo njegova priporočila pri preverjanju ustreznosti obveznosti spremljanja in poročanja na področju okoljske politike;

73.

posebej opozarja na posebna priporočila, ki so v mnenju predlagana v zvezi s pretirano obremenjujočimi zahtevami glede revizije in poročanja, pri čemer poziva zlasti k avtomatizaciji orodij za poročanje in k iskanju sinergij med obveznostmi poročanja na podlagi različnih direktiv; ponavlja svoj predlog, da se za dodatne direktive na področju okolja pripravijo „preglednice izvajanja“;

74.

podpira možnost horizontalne direktive EU, ki bi na podlagi načel iz navedenega mnenja OR vsebovala določbe o zagotavljanju skladnosti za celoten pravni red EU na okoljskem področju;

75.

ugotavlja, da je v letu 2013 Evropska unija določila obsežen sklop 63 zavezujočih in 68 nezavezujočih ciljev, katerih večina naj bi bila uresničena v obdobju 2015–2020. Vpliv teh ciljev na podnacionalne vlade kot tudi podjetja bi bilo treba oceniti in upoštevati pri določanju in spreminjanju ciljev. Nekoristne sprejete cilje bi bilo treba odstraniti, da bi imeli lokalni voditelji dovolj avtonomije za prilagajanje ukrepov lokalnim gospodarskim in okoljskim pogojem;

76.

ponavlja, da sta potrebna ustrezna porazdelitev pristojnosti in virov ter jasen pretok informacij med občinami, regijami in državno ravnjo v okviru obveznosti držav članic glede spremljanja in poročanja na okoljskem področju. Tako bi zagotovili doslednost, učinkovitost in zanesljivost poročil in kazalnikov o stanju okolja.