9.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/29

1.

poudarja, da je novi program znanj in spretnosti izredno pomemben za nadaljnji razvoj Evrope. Zelo pomembne so tudi gospodarske, socialne in kulturne naložbe, saj imajo dolgoročne učinke. Zato pozdravlja novi program znanj in spretnosti ter poziva k čim večjemu prizadevanju za njegovo hitro in učinkovito izvajanje. To so vprašanja, ki neposredno zadevajo lokalno in regionalno raven v Evropi;

2.

poudarja, da se trg dela vedno bolj spreminja. Če želijo ljudje biti kos nepričakovanim spremembam in izkoristiti nove priložnosti, morajo biti prilagodljivi in imeti raznolika znanja. Delodajalci poleg poklicnih znanj in spretnosti vse bolj iščejo tudi „prečna“ znanja in spretnosti oziroma „mehke“ veščine, kar je v skladu z zahtevami sodobnega življenja in družbe ter vsestransko usposobljenim ljudem omogoča, da postanejo bolj učinkoviti na trgu dela, pa tudi da so bolje obveščeni, bolj aktivni državljani in pametnejši potrošniki;

3.

poudarja, da je treba prebivalcem Evrope, ki imajo pomanjkljiva osnovna znanja in spretnosti, z ukrepi za pridobivanje kvalifikacij omogočiti dejavno udeležbo na trgu dela in samostojno preživljanje. To je pomembno tako z vidika posameznika kot z vidika celotne družbe. V zadnjem času se v Evropi vse bolj kažejo znaki socialnih nemirov. To več kot očitno pomeni, da mora biti socialna vključenost nepogrešljiv cilj temeljnih ukrepov na področju izobraževanja in usposabljanja ter sredstvo za preprečevanje socialne izključenosti. Aktivno državljanstvo, h kateremu spada zavezanost demokratičnim vrednotam ter načrtno in dejavno zavzemanje za spoštovanje teh vrednot, mora vključevati vse ljudi. Zato je z vidika vključevanja pomembno, da se v okviru jamstva za znanja in spretnosti ustrezno upoštevajo tudi priseljenci, vključno s prosilci za azil in begunci;

4.

vendar poudarja, da je treba osnovno znanje in spretnosti v prvi vrsti posredovati v najzgodnejših fazah izobraževanja, vsekakor pa v okviru obveznega šolanja;

5.

meni, da je novi program znanj in spretnosti pomembna pobuda za odpravo vrzeli v znanjih in spretnostih v Evropi ter vključuje celoten razpon potreb po znanjih in spretnostih, tj. od osnovnih do kompleksnih ter od prečnih do specifičnih za posamezne sektorje. Čeprav je treba že od zgodnje mladosti začeti razvijati širok nabor znanj in spretnosti, je navedeni program pomemben tudi za različne skupine odraslih: ljudi, ki si morajo povečati raven znanj in spretnosti, da bi vstopili na trg dela ali obdržali delovno mesto, ljudi, ki si morajo nadgraditi znanja in spretnosti za delo na drugem delovnem področju, ljudi, ki želijo biti mobilni ne glede na meje, ter ljudi, ki potrebujejo osnovo za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Prav tako meni, da je treba pri izvajanju ukrepov za izpopolnjevanje zagotoviti usklajenost znotraj izobraževanja in usposabljanja na splošno – zlasti poklicnega izobraževanja – in usposabljanja na delovnem mestu ter njunega izpopolnjevanja;

6.

podpira predlog Komisije o vzpostavitvi jamstva za znanja in spretnosti, s katerim se bodo izboljšale možnosti zaposlitve in polno vključevanje nizkokvalificiranih odraslih v družbo v Evropi. V ponudbi za sodelovanje v jamstvu za znanja in spretnosti bi bilo treba opredeliti jasno zastavljene cilje glede ravni znanj in spretnosti ali kvalifikacij, ki jo je treba doseči, in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati nizkokvalificirani odrasli. Ponudba bi morala upoštevati raven in naravo znanj in spretnosti, kot ju terja trg dela, po potrebi pa izkoristiti tudi obstoječe poklicne kvalifikacije. Ta vprašanja zlasti zadevajo lokalne in regionalne oblasti, ki imajo pristojnosti na področjih izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;

7.

meni, da je treba vzpostaviti jasno povezavo med oceno obstoječih znanj in spretnosti ter potrebo po izpopolnjevanju, ki izhaja iz tega, v obliki učnega načrta, prilagojenega posamezniku. Dobro zasnovan učni načrt, prilagojen posamezniku, bi moral posameznika konkretno seznanjati s strukturo, namenom in cilji izobraževanja;

8.

poleg tega meni, da so za izvajanje učnega načrta, prilagojenega posamezniku, potrebne kakovostne in učinkovite službe za informiranje in poklicno svetovanje skozi celo življenje. Pri teh službah bodo zainteresirani dobili informacije o možnostih izobraževanja, prilagojenega svojim potrebam, s pomočjo katerega bodo pridobili potrebna znanja in spretnosti za pridobitev zaposlitve. To lahko vključuje svetovanje, študijske obiske, poskusne tečaje, svetovanje v zvezi s financiranjem študija ter informacije o možnostih izobraževanja in dostopu do različnih oblik izobraževanja in izobraževalnih ustanov;

9.

poudarja, da bi bilo treba s tem izobraževanjem posameznikom zagotoviti znanja in spretnosti, s katerimi bi lahko vstopili v svet dela in družbo oziroma bi se lahko tam obdržali. Udeležencem bi bilo treba omogočiti tudi kombinacijo študija na različnih ravneh izobraževalnega sistema in v različnih, individualnih učnih okoljih. Tako bi hitreje pridobili znanja in spretnosti, ki jih zahtevata trg dela in družba, prosilci za azil in begunci pa bi se lažje vključevali v družbo. To na primer pomeni pridobitev osnovnega jezikovnega znanja v povezavi s tečaji na primarni, sekundarni ali terciarni ravni. Poleg tega bi bilo treba olajšati izobraževanje ob delu;

10.

poudarja, da bi bilo treba posameznikom v ciljnih skupinah omogočiti različne oblike učenja in usposabljanja, ki so, na primer zaradi geografskih in socialnih okoliščin, individualno prilagojene kraju in časovnim omejitvam; poleg tega bi bilo treba omogočiti kombiniranje študija z drugimi dejavnostmi in upoštevanje različnih vrst učenja; poudarja, da bi bilo treba izkoristiti možnosti novih metod učenja pod strokovnim nadzorom, kamor spadajo različne oblike učenja, ki temeljijo na informacijskih tehnologijah, kot so učenje na daljavo (v realnem času), kombinirano učenje ali druge oblike odprtega izobraževanja. Predvidevati je treba, da se bodo v naslednjih letih tehnične možnosti hitro razvijale. Za izobraževanje bo izziv slediti temu razvoju;

11.

opozarja, da je treba tako strukturo dejavno približevati tudi prikrajšanim skupinam, ki bi si morale izpopolniti znanje in ki na lastno pobudo ne bi izkoristile ponudbe izobraževanja. Ustrezni ukrepi bi morali biti sestavljeni predvsem iz kombinacije nacionalnih oziroma lokalnih/regionalnih instrumentov. Lokalne in regionalne oblasti bi na primer lahko bile pristojne za opredelitev ciljnih skupin za ukrepe ter njihovo ozaveščanje in motivacijo, pri čemer bi se tistim, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev, omogočil dostop do shem pomoči, določenih na nacionalni ravni, kot je financiranje študija, davčna olajšava ali študijski dopust. Odbor regij poudarja, da bi lahko k ozaveščanju pomembno prispevali akterji civilne družbe, kot so na primer različne mladinske organizacije;

12.

se strinja z ugotovitvijo v sporočilu Komisije, da delodajalci zdaj redkeje iščejo znanja in spretnosti, specifične za posamezne poklice, temveč vse pogosteje zahtevajo prenosljiva znanja in spretnosti, kot so sposobnost skupinskega dela, ustvarjalno razmišljanje in reševanje problemov, ter cenijo ljudi, ki so sposobni združevati delo na različnih področjih. Te nove pogoje bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja in usposabljanja. Vendar meni, da je treba razviti posebne izobraževalne vsebine za nove gospodarske sektorje, kot sta zeleno in modro gospodarstvo;

13.

poziva k tesnejšemu sodelovanju na podlagi partnerstva med nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo, podjetji, delavci in sindikati ter akterji civilne družbe, da bi bolje izkoristili znanja in spretnosti ter kvalifikacije, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem. Vrednotenje znanj in spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega učenja, lahko znatno prispeva k opredelitvi potrebe po novih znanjih in spretnostih ter kvalifikacijah;

14.

poudarja, da so države članice sicer pristojne za vsebino in organizacijo sistemov izobraževanja, pri oblikovanju jamstva za znanja in spretnosti pa bi bilo treba upoštevati ustrezne nacionalne, regionalne in lokalne okoliščine ter razpoložljive vire, pri čemer je treba naložbe v človeški kapital obravnavati kot socialne naložbe. Odbor regij poudarja, da so možnosti sofinanciranja EU prek obstoječih ali prihodnjih programov financiranja odločilne za izvajanje jamstva za znanja in spretnosti v državah članicah;

15.

pozdravlja, da si bo Komisija še naprej prizadevala za skupno razumevanje najpomembnejših ključnih kompetenc, da se bodo te jasno vključile v nacionalne smernice in izobraževanje ter da jih bo mogoče vrednotiti na različnih ravneh odločanja na področju izobraževanja. Vprašanja o pomenu ključnih kompetenc, ki naj bi ljudi opremile za izpolnjevanje naglo spreminjajočih se zahtev trga dela, je treba obravnavati na različnih forumih na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Sem bi moral soditi tudi tesen dialog med predstavniki družbenih organizacij in sindikatov, predstavniki s področja izobraževanja in raziskav ter predstavniki civilne družbe;

16.

meni, da se morajo lokalne in regionalne oblasti, med drugim v vlogi izvajalcev izobraževanja in usposabljanja, ter ustanove za izobraževanje učiteljev vključiti že v fazo razvoja in oblikovanja, da se bodo ta znanja in spretnosti čim hitreje prenesli v prakso. Odbor regij opozarja na pomen referenčnega okvira za digitalno in podjetniško znanje in spretnosti, ki ga je razvila Komisija in pomembno prispeva k temu razvoju. Zato predlaga, da se ustrezen referenčni okvir razvije tudi za ostale ključne kompetence, na primer za finančno pismenost, vključno s podpornim gradivom za njihovo izvajanje, vrednotenje in ocenjevanje;

17.

meni, da si mora Komisija nujno še naprej prizadevati za organizacijo tematskih tednov in sodelovanje z organizacijo WorldSkills. Tako bo oživila in podprla nacionalne, regionalne in lokalne pobude, namenjene spodbujanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja z informativnimi dnevi ter strokovnimi tekmovanji in poskusnimi dejavnostmi;

18.

pozdravlja ukrepe EU za odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti, ki še posebej pesti manjše, podeželske lokalne in regionalne oblasti. V zvezi s tem pričakuje izvajanje novega predloga načrta za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti, da izvemo, ali lahko ta novi sistem prispeva k medsektorskemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti. Tovrstna platforma za medsektorsko sodelovanje bi lahko koristila tako lokalnim gospodarstvom kot tudi delovni sili in javnim službam;

19.

podpira Komisijo, ki želi spodbuditi države članice, da izobraževalne sisteme oblikujejo tako, da bodo omogočali prehod s splošnih načinov izobraževanja na ciljno usmerjeno poklicno izobraževanje in usposabljanje;

20.

podpira zamisel, da bi spodbudili države članice, naj nedavno prispelim priseljencem, ki so lahko s ciljno usmerjenimi ukrepi hitro vstopili na trg dela, zagotovijo možnosti nadaljnjega usposabljanja, da bi preprečili njihovo poznejšo izključitev s trga dela;

21.

podpira prizadevanja Komisije za razvoj možnosti višjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi bila poklicno izobraževanje in usposabljanje vse boljša. Te izobraževalne pobude morajo temeljiti na trdnem partnerstvu med ponudniki izobraževanja, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

22.

opozarja, da si mora Komisija tudi v prihodnje prizadevati, da se bo pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju še naprej podpiralo vseživljenjsko učenje in da bo omogočeno nadaljnje učenje na višji ravni kvalifikacij;

23.

podpira predlog Komisije, da bi države članice spodbudili k razvoju celovitih nacionalnih strategij za digitalne kompetence;

24.

opozarja, da morajo biti za kakovostne in inovativne metode poučevanja in načine učenja v zvezi z digitalnimi vsebinami izpolnjeni nekateri pogoji:

25.

meni, da lahko šole z digitalizacijo obvladajo najrazličnejše izzive. Ti vključujejo:

26.

poudarja, da si lahko za spodbujanje digitalnih kompetenc uspešno prizadevamo le s povečanjem pedagoških vodstvenih sposobnosti na različnih ravneh šolanja. Odbor regij meni, da je lahko z osredotočenostjo na digitalne kompetence v šoli delovno mesto učitelja bolj privlačno, saj povečuje njegovo pripravljenost in sposobnost za nadaljnji razvoj znanj in spretnosti;

27.

opozarja, da je treba razlikovati med osnovnimi digitalnimi znanji, ki jih mora osvojiti vsak, in posebnimi digitalnimi kompetencami, ki se nanašajo na specifična tematska ali strokovna področja;

28.

pričakuje, da se bo z revizijo evropskega ogrodja kvalifikacij zagotovilo posodabljanje nacionalnih ogrodij kvalifikacij, kjer je to potrebno, in zajamčilo poročanje po enotnem pristopu. Vseeno opozarja, da so države članice tiste, ki so pristojne za oblikovanje načel zagotavljanja kakovosti za nacionalna ogrodja kvalifikacij;

29.

poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za zagotovitev kakovosti med državami članicami, in se strinja s Komisijo, da je pri sodelovanju med EU in tretjimi državami v zvezi s primerljivostjo kvalifikacij potreben postopen pristop;

30.

poudarja, da se večina poklicnih profilov in področij zelo spreminja, saj se pojavljajo novi poklici, medtem ko drugi postajajo zastareli. Zato je treba zagotoviti, da bodo prihodnji profili in seznami kompetenc ustrezali naglim spremembam in preoblikovanju trga dela. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti pomenu ključnih kompetenc;

31.

opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2016 (1), v kateri je poudarjeno, da je nujno treba podpreti vključevanje in integracijo beguncev, prosilcev za azil in oseb v primerljivem položaju. Zato je treba države članice čim prej podpreti pri zagotavljanju dostopa do prepoznavanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij, učenja jezika, ukrepov za pridobivanje kvalifikacij in drugih ukrepov, ki olajšajo vključevanje na trg dela in v družbo. Poleg tega je pomembno, da se lahko izobrazba oziroma spričevalo iz izvorne države takoj potrdi;

32.

pozdravlja obljubo Komisije, da bo v programu znanj in spretnosti posebno pozornost namenila inovativnosti v pedagogiki, in pričakuje, da bo to tudi olajšalo pridobitev ključnih kompetenc, kar je osrednjega pomena v sistemih izobraževanja in usposabljanja v Evropi;

33.

meni, da bi se morala Komisija zavzemati za nadaljnji razvoj učenja, usmerjenega v učenca, na podlagi vidikov digitaliziranega učenja, ki jih je Odbor navedel v svojem mnenju o sporočilu Komisije v zvezi z odpiranjem izobraževanja (iz leta 2014) (2);

34.

poudarja, da bo izvajanje novega programa znanj in spretnosti odvisno od dodatnega usposabljanja vseh učiteljev, zlasti na področju izobraževanja odraslih in izobraževanja skupnosti. Države članice bi morale v svojih izvedbenih načrtih ustrezno upoštevati podporo za učiteljsko osebje in bi si lahko prizadevale za ozaveščanje o elektronski platformi za izobraževanje odraslih v Evropi;

35.

se strinja z mnenjem Komisije, da morajo države članice okrepiti začetno izobraževanje in poklicno usposabljanje učiteljev ter drugih izvajalcev jamstva za znanja in spretnosti;

36.

pozdravlja namero Komisije, da bo skupaj z različnimi deležniki podprla posodobitev visokošolskih sistemov, zlasti v zvezi z razvojem okvirov za ocenjevanje kompetenc. Pri tem bi morali upoštevati nacionalne okvire za izobraževanje v državah članicah ter dobre strani in izzive na lokalni in regionalni ravni, vključno z različnimi potrebami lokalnih in regionalnih trgov dela. V zvezi s tem vztraja, da je treba upoštevati izkušnje s preteklimi uspehi in neuspehi podobnih projektov, da se zagotovi potrebna zaveza, da se doseže soglasje o nadaljevanju posodabljanja visokega šolstva;

37.

poudarja, da pobuda Komisije o sledenju podatkom o diplomantih, s katerim bi izboljšali informacije o tem, kako diplomanti napredujejo na trgu dela, nacionalnim in regionalnim oblastem ter univerzam ne sme povzročiti dodatnih upravnih bremen in ne sme obremeniti študentov; poleg tega opozarja, da je treba spoštovati pravila o varstvu podatkov. Ob upoštevanju tega je treba preveriti zamisel, da se v ta namen uporabijo davčni podatki in podatki glede socialnega varstva;

38.

pozdravlja pregled sedanjega okvira Europass, ki ga načrtuje Komisija. Da se zagotovijo točne in aktualne informacije o povpraševanju po znanjih in spretnostih ter njihove ponudbe, mora pregled okvira Europass temeljiti na dosedanjih lokalnih in regionalnih izkušnjah. Zato lahko lokalne in regionalne oblasti koristno prispevajo k zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih ter k delu predlagane spletne storitvene platforme.