24.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/136

—

ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani z dne 29. marca 2010 (1),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 9. novembra 2010 o mnenju Komisije o prošnji Črne gore za članstvo v Evropski uniji (COM(2010)0670),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. maja 2012 o napredku Črne gore pri izvajanju reform (COM(2012)0222) in sklepov Sveta z dne 26. junija 2012 o odločitvi glede začetka pristopnih pogajanj s Črno goro 29. junija 2012,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu z dne 11. decembra 2012,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2013–2014 (COM(2013)0700) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o napredku Črne gore za leto 2013 (SWD(2013)0411),

—

ob upoštevanju izjave in priporočil s šestega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora Evropska unija – Črna gora (SAPC) 29. in 30. aprila 2013,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Črni gori in resolucije z dne 22. novembra 2012 o širitvi: politike, merila in strateški interesi EU (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o proračunskem upravljanju predpristopnih sredstev Evropske unije na področju pravosodnih sistemov in boja proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah (3) ter svojih ugotovitev o Črni gori,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker bi moral proces pristopa k EU ostati glavna gonilna sila za nadaljevanje političnih, socialnih in gospodarskih reform;

B.

ker je EU postavila načela pravne države v osrčje procesa širitve;

C.

ker je Črna gora dosegla napredek pri vključevanju v EU in evropski projekt z navdušenjem podpirata tako njena celotna politika kot družba na splošno; ker je država uspela začasno zapreti 25. in 26. poglavje;

D.

ker sta uresničevanje pravne države, predvsem z reformo pravosodja, ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami; ker je postopek preverjanja vseh poglavij zaključen; ker so se decembra 2013 začela pogajanja o 23. in 24. poglavju v skladu z „novim pristopom“ Komisije k obravnavi reform v pravosodju in notranjih zadev čim bolj zgodaj v pristopnem procesu;

E.

ker bodo najnovejše ustavne reforme, ko bodo v celoti uveljavljene, okrepile neodvisnost in učinkovitost sodstva;

F.

ker so finančna korupcija in organizirani kriminal, tudi v institucijah, ter nepravilnosti pri volitvah še vedno zelo pereča vprašanja; ker jih mora Črna gora rešiti in doseči prepričljive rezultate na področju pravne države;

G.

ker ima civilna družba pomembno vlogo v reformnem procesu in pristopu k EU;

H.

ker je regionalno sodelovanje zelo pomembno za politično stabilnost ter varnost in gospodarski razvoj v Črni gori in celotni regiji;

1.

pozdravlja, da je bilo decembra 2013 odprtih pet novih pogajalskih poglavij; spodbuja k hitremu nadaljevanju pristopnih pogajanj, če se bodo reforme nadaljevale in izvajale in če bodo vidni konkretni rezultati;

2.

pozdravlja vladna akcijska načrta za 23. in 24. poglavje, ki predvidevata obsežni načrt reform in postavljata merilo za njuno odprtje;

3.

pozdravlja, da so bili v pogajalske strukture vključeni predstavniki civilne družbe; kljub temu opozarja na pozive organizacij civilne družbe, naj vlada v vsem pogajalskem in pristopnem procesu izkaže največjo možno preglednost, tudi tako, da v delovne skupine vključi širši izbor organizacij ter vodi obširna vsenacionalna posvetovanja;

4.

poudarja, da je naloga tako vlade kot parlamenta, da izboljšata komuniciranje z javnostjo in vse zainteresirane strani, organizacije civilne družbe in državljane pravočasno in pregledno obveščata o napredku pristopnih pogajanj in jim omogočita obširno sodelovanje v tem procesu;

5.

poziva vse politične sile, tako v vladi kot v opoziciji, ter ključne družbene in gospodarske akterje, naj se z neprekinjenim dialogom in konstruktivnim sodelovanjem tudi v prihodnje osredotočajo na načrt vključevanja Črne gore v EU;

6.

pozdravlja, da se je nadzorna vloga črnogorskega parlamenta okrepila, med drugim z nadzornimi in posvetovalnimi predstavitvami; poziva k intenzivnejšemu nadaljnjemu spremljanju sklepov predstavitev, močnejšemu nadzoru izvajanja sprejete zakonodaje in aktivnejši vlogi parlamenta v pogajanjih; pozdravlja resolucijo o metodi, kakovosti in dinamiki procesa vključevanja Črne gore v EU, ki jo je črnogorski parlament sprejel 27. decembra 2013; meni, da morajo parlament in organizacije civilne družbe celovito sodelovati v procesu vključevanja in uživati širšo demokratično podporo;

7.

obžaluje, da po letošnji zloglasni aferi z zvočnimi posnetki preiskovalnemu odboru, ki je bil ustanovljen, da bi preiskal domnevno zlorabo javnih sredstev za namene političnih strank, v končnem poročilu ni uspelo oblikovati političnih sklepov in da v zvezi s tem sodni ukrepi niso bili zadostni; poudarja, da je pomembno zagotoviti temeljito preiskavo in po potrebi izvajati ustrezne ukrepe; zato spodbuja odgovorne črnogorske oblasti, naj sodni proces končajo hitro, svobodno in pošteno ob sodelovanju vseh ustreznih strani, vsa kazniva dejanja pa naj obravnavajo skrbno, objektivno in v celoti v skladu z zakonom; poleg tega pozdravlja nedavno napovedano preiskavo afere z video posnetkom v Cetinju, v kateri bodo vsi, ki so krivi kršitev volilnega zakona, deležni ustrezne kazni na pravičnem sojenju;

8.

poudarja, da je treba okrepiti zaupanje javnosti v volilni sistem in demokratične strukture, ter poziva parlament, naj pospeši volilne reforme in spremeni vrsto zakonov, ki urejajo volitve in financiranje političnih strank, tudi osnutek zakona o enotnem volilnem seznamu in predloge sprememb zakona o osebnih izkaznicah; poudarja, da mora biti enotni volilni imenik popolnoma pregleden in verodostojen; vztraja, da je treba te reforme izvajati na podlagi davno predloženih priporočil Urada za demokratične ustanove in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) v sodelovanju s civilno družbo; podpira poziv Komisije po začrtanju jasne in široko sprejete razmejitve med javnimi in strankarskimi interesi; poziva vlado, naj vnaprej objavi informacije o državni pomoči za posameznike in podjetja, o zaposlovanju v sektorju javnih storitev in drugih izdatkih, ki bi lahko vplivali na vedenje volivcev; ugotavlja, da je zaznavanje korupcije lahko enako škodljivo kot sama korupcija;

9.

poudarja, da je reforma javne uprave pomembna za izvajanje pravnega reda EU; meni, da je za izvedbo strategije javne uprave nujno okrepiti mehanizme usklajevanja in spremljanja in sprejeti dodatne ukrepe za oblikovanje pregledne, strokovne in učinkovite javne uprave, ki bo temeljila na dosežkih; poziva oblasti, naj bodo pozorne, da pri imenovanju in razreševanju javnih uradnikov ne bodo dodatno politizirale javne uprave; poziva tudi k okrepitvi neodvisnosti in zmogljivosti urada varuha človekovih pravic;

10.

pozdravlja spremembe ustave, katerih namen je s preglednejšimi postopki na podlagi dosežkov, zlasti z izvolitvijo generalnega državnega tožilca, povečati neodvisnost sodstva in tako zmanjšati politični vpliv na imenovanje tožilcev in sodnih uradnikov na vseh ravneh; je kljub temu seznanjen s pobudo varuha človekovih pravic za presojo ustavnosti teh sprememb in določb zakona o ustavnem sodišču v zvezi z izvolitvijo sodnikov ustavnega sodišča; poziva pristojne oblasti, naj izkažejo, da so bili izpeljani uspešni disciplinski postopki, ter zagotovijo sojenje v razumnem roku in poenotenje sodne prakse; poziva k sprejetju in izvajanju nadaljnjih zakonodajnih in drugih ukrepov za zmanjšanje politizacije sodstva v praksi, vključno z objektivno oceno delovanja sodstva, jasnim prikazom odgovornosti sodstva v skladu s priporočili Beneške komisije in z zagotavljanjem napredovanja na podlagi dosežkov; poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da bodo sodišča za prekrške neodvisna od izvršne oblasti;

11.

pozdravlja sprejete ukrepe za poenostavitev sistema sodišč, spodbujanje učinkovitosti sodstva in nadaljnje zmanjšanje sodnih zaostankov; vendar je zaskrbljen zaradi dolžine sodnih postopkov, slabe infrastrukture na mnogih sodiščih, slabega izvajanja sodnih in upravnih odločb ter pomanjkanja proračunskih sredstev za sodstvo in tožilstvo; poziva k povečanju zmogljivosti sodnih svetov in svetov tožilcev ter h krepitvi odgovornosti in poštenosti v sodnem sistemu; poleg tega poziva k ukrepom, ki bodo državljanom omogočili dostop do sodnega varstva in odškodnin v skladu z evropskimi merili; poziva sodišča k večji preglednosti in odgovornosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

12.

poziva k ustreznemu nadaljnjemu ukrepanju glede nerešenih poročil o vojnih zločinih in reševanju vprašanja nekaznovanosti na podlagi strožje, učinkovitejše in preglednejše preiskave in pregona vojnih zločinov; poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe v boju ne le proti nekaznovanosti, temveč tudi proti navidezni nekaznovanosti; zato spodbuja oblasti, naj pregledajo smernice za izrekanje kazni in preučijo na videz nesorazmerno število oprostitev za najhujše zločine;

13.

čestita vladi za strategijo reforme sodstva 2007–2012, vendar izraža zaskrbljenost zaradi njenega počasnega izvajanja; ugotavlja, da je priprava strategije 2013–2018 že znatno napredovala; zato poziva, naj se črnogorska vlada v splošnem osredotoči na izvajanje obstoječih strategij s celovitimi presojami, ki naj bodo predmet javne razprave, namesto preprostega nadomeščanja strategij brez potrebne ocene; poziva, naj organi za spremljanje strategij in akcijskih načrtov postanejo pravilo;

14.

poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja v boju proti korupciji, in poziva k izpolnjevanju priporočil skupine GRECO;

15.

je zaskrbljen, ker so izobraževanje, zdravstveno varstvo, volilni postopek, upravljanje zemljišč, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo, lastninjenje in javna naročila še naprej podvrženi korupciji; pričakuje, do bo začetek pogajanj o petem poglavju (javna naročila) pospešil potrebne reforme na tem področju; pozdravlja ustanovitev novega parlamentarnega odbora za boj proti korupciji; poziva oblasti, naj okrepijo vlogo nadzornih ustanov, izboljšajo revidiranje, povečajo preglednost financiranja strank in okrepijo zmogljivosti na vseh ravneh, da bi zmanjšali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje o javnih naročilih in drugih navedenih področjih;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega omejevanja javnega dostopa do informacij o podjetjih in do zemljiških knjig; opozarja, da je javni dostop do tovrstnih informacij zelo pomemben za novinarje in akterje civilne družbe zaradi razkrivanja korupcije in osvetljevanja povezav med organiziranim kriminalom in državnimi institucijami; poziva oblasti, naj ponovno vzpostavijo visoko raven preglednosti ustreznih registrov;

17.

poudarja, da je treba v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu izvesti reforme in uspešno opraviti preiskave ter preganjati in obsoditi storilce na vseh ravneh; poziva, da je treba okrepiti sodelovanje med organi pregona in sodstva v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu na vseh ravneh ter izboljšati delovanje sodstva v pomembnih zadevah; je zelo zaskrbljen zaradi razveljavitve sodb na prvi stopnji v zvezi s primeri organiziranega kriminala; vztraja, da nekaznovanost za kazniva dejanja korupcije ali organiziranega kriminala ni dopustna; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bodo javni organi in institucije izvajali vse ustrezne ukrepe ter bodo poklicani na odgovornost, če tega ne bodo storili;

18.

poziva Črno goro, naj še naprej sodeluje v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu na mednarodni in regionalni ravni; poziva k večjim prizadevanjem, da bi za preprečevanje organiziranega kriminala in tihotapljenja na tako imenovani balkanski poti zagotovili učinkovit mejni nadzor; poudarja, da je treba okrepiti nadzor in uvesti ukrepe za boj proti pranju denarja, ki ga izvajajo lokalne in mednarodne kriminalne združbe;

19.

poudarja, da mora črnogorska vlada nadaljevati in okrepiti posvetovanja ter izboljšati stike in dialog s civilno družbo in opozicijo, da bi oblikovanje politike in zakonodaje postalo preglednejše, zlasti glede izvajanja zakonov in boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja vlade za povečanje javne preglednosti njenega dela, ob tem pa ugotavlja, da je treba še veliko narediti; pozdravlja obsežno sodelovanje civilne družbe v delovnih skupinah za pogajalska poglavja EU, vendar zaznava pomisleke nekaterih predstavnikov civilne družbe glede narave in kakovosti tega sodelovanja; obžaluje nedavno poslabšanje odnosov med nekaterimi oddelki vlade in civilno družbo, pri čemer sta obe strani izrazili strah, da medsebojna sovražnost ogroža skupno željo po hitrejšem vključevanju v EU; zato spodbuja tvoren in uravnotežen dialog med vsemi stranmi, v katerem naj vlada objektivno pomaga pri delu civilne družbe in ga olajšuje ter njene predstavnike celovito vključi v politični proces, organizacije civilne družbe pa naj kritično ovrednotijo politiko ter od vlade zahtevajo pošteno in tvorno odgovornost;

20.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč v Črni gori dobro izvaja; spodbuja vlado in Komisijo, naj poenostavita upravni postopek za financiranje iz tega instrumenta, da bi bilo bolj dostopno manjšim in necentraliziranim organizacijam civilne družbe, sindikatom in drugim upravičencem;

21.

poudarja, da je Črna gora ratificirala osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in revidirano Evropsko socialno listino; poudarja, da je treba te pravice kljub temu, da so temeljne delavske in sindikalne pravice na splošno spoštovane, še dodatno okrepiti; poudarja pomembno vlogo socialnega dialoga in poziva vlado, naj okrepi socialni svet;

22.

poudarja, da so v delujoči demokraciji pomembni svobodni, neodvisni in nepristranski mediji; je zelo zaskrbljen zaradi naraščanja verbalnega in fizičnega ustrahovanja novinarjev, pa tudi vse večjega pritiska, ki se izvaja z omejevanjem finančnih sredstev in pravnimi postopki; je globoko pretresen, ker so bili od avgusta 2013 novinarji tarča najmanj dveh bombnih in približno šest fizičnih napadov; močno obžaluje, da je Črna gora na lestvici svobode medijev, ki jo pripravlja organizacija Novinarji brez meja, uvrščena na 113. mesto; opozarja, da je pomembno spodbujati odgovorne medije, uredniško neodvisnost in raznoliko lastništvo medijev v skladu z evropskimi standardi; poudarja odgovornost vseh v politiki in medijih za ustvarjanje ozračja strpnosti do drugačnih mnenj; meni, da je treba novinarje in svobodo tiska nujno zaščititi; poziva, da je treba ustrezno preiskati in preganjati vse grožnje novinarjem in napade nanje, vključno z nerešenimi preteklimi kaznivimi dejanji; pozdravlja odločitev o oblikovanju posebnega organa za spremljanje uradnih prizadevanj za rešitev primerov umorov novinarjev ali napadov nanje, kar bo pripomoglo k vzpostavitvi večjega zaupanja med državo in mediji;

23.

poudarja posebno vlogo neodvisnih in vzdržnih javnih medijev pri krepitvi medijske svobode in demokracije ter poziva oblasti, naj v celoti spoštujejo zakon o Radioteleviziji Črna gora, vključno s pravnimi jamstvi za finančno vzdržnost javnih medijev, kar jim bo omogočilo izpolniti njihovo družbeno odgovornost;

24.

poziva k izboljšavam na področju zaščite prič in k sprejetju zakona o varstvu prijaviteljev nepravilnosti;

25.

poudarja, da so vse politične sile odgovorne za ustvarjanje okoliščin, ki omogočajo strpnost in vključevanje vseh manjšin; pozdravlja politiko vlade o manjšinah, ki spodbuja večje vključevanje zlasti albanske skupnosti v državi; poziva k izboljšanju razmer socialno ogroženih skupin, vključno z dostopom invalidov do izobraževanja in zdravstvenih storitev ter fizičnim dostopom do javnih zgradb; pozdravlja nedavni akcijski načrt vlade za Rome, vendar poziva k nadaljnjemu pospeševanju izobraževanja in zaposlovanja Romov in drugih manjšin, ki so še vedno izpostavljeni diskriminaciji, zlasti glede na omejen dostop do izobraževanja za romske, aškalske in egiptovske otroke;

26.

ugotavlja, da so ženske še vedno premalo zastopane na številnih področjih črnogorske družbe, tudi v parlamentu, na vodilnih položajih in trgu dela; poziva vlado, naj okrepi prizadevanja za večjo enakost med spoloma, poveča ustrezne finančne in človeške vire, zagotovi izvajanje akcijskega načrta za enakost spolov, uvede načelo enakega plačila za enako delo in spodbuja širšo udeležbo žensk, zlasti v političnem življenju;

27.

izraža zaskrbljenost zaradi visoke ravni nestrpnosti do homoseksualnosti v Črni gori, pogostega nasilja in groženj z nasiljem ter sovražnih govorov proti aktivistom za pravice homoseksualcev; obžaluje, da so najvidnejši aktivisti za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev zaprosili za azil v tujini; pozdravlja pa novo strategijo vlade za izboljšanje kakovosti življenja drugače spolno usmerjenih oseb, vendar poudarja, da se je treba osredotočiti na njeno izvajanje; zlasti poudarja potrebo po izobraževanju in obveščanju javnosti, s čimer bi pripomogli k spreminjanju nazorov; posebej čestita vladi in policiji za njuno podporo in pomoč pri letošnjih paradah ponosa v Budvi in Podgorici, ki sta v tem prostoru prvi v zgodovini; poudarja, da bi bilo treba nasilje proti homoseksualcem med paradami v celoti preiskati in storilce privesti pred sodišče; poziva oblasti, naj še naprej spodbujajo strpnost do drugače spolno usmerjenih oseb in pravočasno preganjajo kazniva dejanja; poudarja, da je treba izboljšati družbeno sprejemanje homoseksualcev in odpraviti njihovo diskriminacijo;

28.

izraža zaskrbljenost zaradi še vedno nerešenih težav nasilja nad ženskami in otrok in se boji, da ga marsikdo šteje za družbeno sprejemljivo; obžaluje počasen napredek pri oblikovanju družinskih storitev in storitev v okviru lokalnih skupnosti; poziva vlado, naj poveča javno ozaveščenost o nasilju v družini in nasilju nad ženskami ter o pravici otrok do zaščite pred vsemi oblikami zlorabe, zanemarjanja ali izkoriščanja; pozdravlja nove ukrepe vlade za obravnavo nasilja v družini, izboljšanje otrokovih pravic in razvoja strokovnega usposabljanja, vendar spodbuja k dodatnim ukrepom za učinkovito izvajanje zakona o zaščiti pred nasiljem v družini, zlasti glede zaščite, podpore in dostopa do pravnega varstva za žrtve, razvoja in usklajevanja programov za preprečevanje nasilja ter večje odgovornosti storilcev;

29.

poziva vlado, naj pozornost usmeri v povečanje gospodarske rasti, da bi se spopadli z revščino in da bi se izboljšal življenjski standard vseh državljanov, vključno s pregledom reforme socialnega varstva, kjer je le mogoče, ter da bi se zmanjšale regionalne razlike; poziva k okrepljenim prizadevanjem, da bi zmanjšali zelo obsežen neformalni sektor, izboljšali varstvo intelektualne lastnine in celoten pravni sistem ter se tako sistematično borili proti korupciji, izboljšali poslovno okolje in izvedli strukturne reforme, s čimer bi pritegnili in ohranili neposredne tuje naložbe, kar je ključno za večjo razvejanost gospodarstva;

30.

poudarja, da morajo biti postopki reševanja trgovinskih sporov pregledni, brez političnega vmešavanja in temeljiti na vladavini prava, s čimer bi se dodatno izboljšalo poslovno ozračje; spodbuja hitro rešitev spora v zvezi s tovarno aluminija KAP; poudarja, da mora lastninjenje potekati pošteno, skrbno, pregledno in urejeno; izpostavlja pomisleke glede državne pomoči in poziva k preglednosti in vzdržnosti pri njenem dodeljevanju v skladu s pravnim redom in stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom; pozdravlja prizadevanja vlade pri obravnavi vprašanja naraščajočega javnega dolga in velikih strukturnih fiskalnih primanjkljajev; poziva k nadaljnjim dejavnostim za zagotavljanje prihodnjega izvajanja programa za razvoj podeželja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in k okrepljenim prizadevanjem za pripravo zakonodaje o kakovosti vode;

31.

je seznanjen, da je januarja 2012 začel veljati novi zakon o javnem naročanju, da pa v praksi njegovo izvajanje ni učinkovito, zlasti v zdravstvenem sektorju; poziva črnogorske oblasti, naj uvedejo večjo preglednost v vse postopke naročanja in oblikujejo akcijske načrte z jasnimi cilji, postopki in časovnimi okviri za učinkovito uveljavljanje novega zakona o javnem naročanju ter uskladijo svojo zakonodajo o koncesijah, javnih službah in javnih naročilih za obrambo z evropskim pravnim redom;

32.

pozdravlja izvajanje akta za mala podjetja; poziva k povečanju podpore javnega sektorja malim in srednjim podjetjem, ki so gonilna sila gospodarske rasti; poziva k združitvi razdrobljenih strategij, ki ovirajo učinkovitost podjetniških in industrijskih instrumentov;

33.

izraža zaskrbljenost zaradi nespremenjenih razmer na trgu dela in zato poziva k odločnim ukrepom za zmanjšanje visoke brezposelnosti, zlasti med iskalci prve zaposlitve, in izboljšanje slabe urejenosti trga dela; poziva vlado, naj zagotovi, da bo izvajanje zakonov o delu skladno z merili Mednarodne organizacije dela, vključno z izboljšanjem inšpekcijskih pregledov; poudarja, da se je treba spopasti s sivo ekonomijo; poziva k okrepitvi tristranskega socialnega dialoga;

34.

spodbuja Črno goro, naj si dodatno prizadeva na področju okolja in podnebnih sprememb s krepitvijo upravnih zmogljivosti za izvajanje ustreznih politik in zakonodaje EU, da bi zagotovila uskladitev s pravnim redom EU na področju okolja in podnebnih sprememb;

35.

ugotavlja, da so nezakonite gradnje, zlasti na turističnih območjih, v Črni gori velik problem; poziva črnogorske oblasti, naj odločno spodbujajo trajnostni razvoj v državi; poudarja, kako pomembna je skladnost turističnega razvoja z varovanjem okolja;

36.

pozdravlja dejavno sodelovanje Črne gore v pobudah, kot sta pobuda za regionalno spravo in projekt Zahodnobalkanska šesterica, in željo njene vlade, da bi prevzela vodilno vlogo v pobudah za regionalno sodelovanje; poziva Črno goro, naj okrepi kulturno in gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU; vladi čestita zaradi ohranjanja dobrih dvostranskih odnosov z vsemi svojimi sosedami, vključno s Kosovom, vendar poudarja, da mora hitro rešiti spor s Hrvaško o kopenskih in morskih mejah, zlasti glede na predhodno iskanje nafte na morju; spodbuja končno določitev meja s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovom, da bi odpravili morebitne vire napetosti; pozdravlja napredek pri izvajanju sarajevske deklaracije, vključno z izvajanjem regionalnega stanovanjskega programa; spodbuja nadaljnje sodelovanje s sosednjimi državami z izmenjavo izkušenj pri pristopnih pogajanjih;

37.

pozdravlja nedavna obiska predsednika vlade Dačića v Podgorici in predsednika vlade Đukanovića v Beogradu, ki sta prva tovrstna obiska, odkar je Črna gora postala neodvisna; ta dogodka pozdravlja kot jasen znak sprave ter večje angažiranosti in odprtosti na obeh straneh, kar je lahko le koristno za nadaljnje regionalno in evropsko povezovanje;

38.

poudarja, da so dobri sosedski odnosi, ki jih ima Črna gora v regiji, temelj uspešnih pogajanj z EU in da država sama predstavlja primer sodelovanja in zavezanosti miru in stabilnosti v regiji zahodnega Balkana;

39.

pozdravlja nedavna prizadevanja vlade za popis notranje razseljenih ljudi in razjasnitev njihovega statusa, vendar se zaveda težavnosti te naloge, tudi pri odpravljanju upravnih bremen; poziva EU in druge balkanske partnerje, naj črnogorski vladi čim prej pomagajo pri reševanju tega vprašanja in tako pomagajo zapreti boleče poglavje v zgodovini te regije;

40.

pozdravlja zavezanost črnogorske vlade vstopu v Nato, vendar opaža močna razhajanja v mnenjih med poslanci in družbo na splošno; izraža zaupanje, da bodo prizadevanja Črne gore za članstvo v Natu koristila njenim prizadevanjem za članstvo v EU ter izboljšala regionalno sodelovanje in varnost; zlasti izreka pohvalo prispevku Črne gore, kljub njenim omejenim sredstvom za obrambo, k misijam Združenih narodov in skupne varnostne in obrambne politike, vključno v Afganistanu, Liberiji in Maliju; pozdravlja ta jasni znak zaveze Črne gore, da bo z mednarodnimi partnerji sodelovala pri krepitvi miru in stabilnosti v svetu;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Črne gore.