24.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/2

—

ob upoštevanju 29. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU (2011) (COM(2012)0714),

—

ob upoštevanju ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu EU Pilot (COM(2010)0070),

—

ob upoštevanju drugega ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu EU Pilot (COM(2011)0930),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. septembra 2007 z naslovom „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“ (COM(2007)0502),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 z naslovom „Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije“ (COM(2012)0154),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o 27. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2009) (1),

—

ob upoštevanju mnenja pravne službe Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2013 o dostopu do informacij o zadevah, v zvezi s katerimi še ni bil sprožen formalni postopek za ugotavljanje kršitev, v okviru sistema EU Pilot in letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU,

—

ob upoštevanju delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih 29. letnemu poročilu o spremljanju uporabe prava EU (SWD(2012)0399 in SWD(2012)0400),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije (A7-0055/2014),

A.

ker je Lizbonska pogodba uvedla številne nove pravne podlage, katerih namen je olajšati izvajanje, uporabo in izvrševanje prava EU;

B.

ker člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

C.

ker v skladu s členom 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava,

D.

ker pravna služba Evropskega parlamenta meni, da EU Pilot – spletna platforma, ki jo države članice in Komisija uporabljajo za razjasnitev dejanskega stanja in pravnega okvira v zvezi s težavami, ki nastajajo pri uporabi prava EU, nima nobenega pravnega statusa, in ker mora Komisija na podlagi Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo Parlamentu dati na razpolago strnjene informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev od uradnega opomina, tudi za vsak primer posebej, pri čemer lahko v okviru sistema EU Pilot zavrne le dostop do osebnih podatkov;

1.

ponavlja svoje stališče, da člen 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) opredeljuje temeljno vlogo Komisije kot „varuhinje Pogodb“; v tem okviru ugotavlja, da sta pristojnost in dolžnost Komisije, da nadzoruje uporabo prava EU ter da med drugim začne postopek za ugotavljanje kršitev zoper državo članico, ki ni izpolnila obveznosti na podlagi Pogodb (2), temelj pravnega reda Unije in sta kot taki skladni s konceptom Unije, ki temelji na načelu pravne države;

2.

ugotavlja, da iz letnega poročila Komisije (3) izhaja, da se je število novih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je ta začela v zadnjih letih, zmanjšalo, in sicer z 2 900 takih postopkov leta 2009 na 2 100 leta 2010 in na 1 775 leta 2011; nadalje ugotavlja, da iz letnega poročila izhaja še, da se v zadnjih letih povečuje število postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi poznega prenosa (1 185 leta 2011, 855 leta 2010 in 531 leta 2009), in da so štiri politična področja, na katerih je bilo zabeleženih največ kršitev, okolje (17 %), notranji trg (15 %), promet (15 %) in davki (12 %);

3.

je seznanjen z upadom deleža primerov kršitev, ki so bili zaključeni, preden so bili predloženi Sodišču Evropske unije (60,4 % leta 2011 v primerjavi z 88 % leta 2010); meni, da je bistvenega pomena, da se ukrepi držav članic še naprej pozorno spremljajo, pri čemer je treba upoštevati, da se nekatere peticije, naslovljene na Parlament, in pritožbe, naslovljene na Komisijo, nanašajo na težave, ki ne izginejo niti potem, ko se zadeva zaključi;

4.

ugotavlja, da je bilo skupno zaključenih 399 postopkov za ugotavljanje kršitev, ker so države članice dokazale, da spoštujejo pravo EU, pri čemer so vložile veliko naporov v to, da se kršitve odpravijo brez sodnih postopkov; ugotavlja tudi, da je Sodišče leta 2011 izdalo 62 sodb v skladu s členom 258 PDEU, od katerih jih je bilo 53 (85 %) v korist Komisije;

5.

je zaskrbljen nad stalnim naraščanjem števila kršitev zaradi poznega prenosa s strani držav članic, saj je bilo ob koncu leta 2011 še vedno odprtih kar 763 primerov poznega prenosa, kar je za 60 % več kot prejšnje leto;

6.

ugotavlja, da je Komisija prvo zadevo v zvezi z poznim prenosom, v kateri je zahtevala finančne sankcije v skladu s členom 260(3) PDEU, predložila Sodišču proti koncu leta 2011;

7.

vendar kljub vsemu meni, da ti statistični podatki ne dajejo točne slike o dejanskem primanjkljaju na področju skladnosti s pravom EU, temveč predstavljajo le najresnejše kršitve ali pritožbe najglasnejših posameznikov ali subjektov; ugotavlja, da Komisija trenutno nima niti politike niti sredstev, s katerimi bi lahko sistematično opredeljevala in preganjala vse primere neizvajanja (4);

8.

opozarja na dejstvo, da je dogovor med institucijami EU o izjavah, ki določajo odnos med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos („korelacijske tabele“), začel veljati 1. novembra 2011, zato v tem letnem poročilu ni bilo mogoče oceniti njegovega izvajanja;

9.

pričakuje, da bo Komisija začetni pregled teh izjav pripravila do 1. novembra 2014, kot je obljubila v svojem letnem poročilu;

10.

meni, da bi morala Komisija v zvezi z delovanjem postopkov za ugotavljanje kršitev po členih 258 in 260 PDEU zagotoviti enako obravnavo peticij, ki so naslovljene na Parlament, in pritožb, ki so naslovljene na Komisijo;

11.

poudarja, da se peticije, ki so jih vložili državljani EU, nanašajo na kršitve prava EU, zlasti na področju temeljnih pravic, okolja, notranjega trga in lastninskih pravic; meni, da te peticije pričajo o tem, da sta nepopoln prenos prava EU ali njegova napačna uporaba še vedno pogosta in razširjena pojava;

12.

poziva Komisijo, naj skladnost s pravom EU obravnava kot resnično prednostno politično nalogo, ki jo je treba izvajati v sodelovanju s Parlamentom, katerega dolžnost je (a) zagotavljati politično odgovornost Komisije in (b) si kot sozakonodajalec zagotavljati polno obveščenost, da lahko tako ves čas izboljšuje svoje zakonodajno delo;

13.

ugotavlja, da je treba v postopkih za obravnavanje pritožb sistematično uporabljati orodja za spodbujanje skladnosti in izvajati pravico do nadzora, ki jo ima Evropski parlament;

14.

ugotavlja, da je postopek za ugotavljanje kršitev sestavljen iz dveh faz: upravnega postopka (preiskava) in sodnega postopka pred Sodiščem; ugotavlja, da Komisija priznava, da „državljani, podjetja in organizacije zainteresiranih strani [pomembno prispevajo], s tem ko poročajo o pomanjkljivostih pri prenosu in/ali uporabi prava EU s strani organov držav članic“; dalje še ugotavlja, da se nato „ugotovljene težave […] obravnavajo v okviru dvostranskih pogovorov med Komisijo in zadevno državo članico, da bi se, kolikor je to mogoče, odpravile z uporabo platforme EU Pilot“ (5);

15.

v zvezi s tem ugotavlja, da je EU Pilot opredeljen kot platforma za „dvostranske razprave med Komisijo in državami članicami“ (6), ki „nima nobenega pravnega statusa, ampak je le delovno orodje v okviru upravne avtonomije Komisije“ (7) v postopku v zadevah, v zvezi s katerimi še ni bil sprožen formalni postopek za ugotavljanje kršitev;

16.

obžaluje, da EU Pilot nima pravnega statusa, in meni, da „je mogoče legitimnost zagotoviti le tako, da se omogočita preglednost ter udeležba pritožnikov in Evropskega parlamenta v okviru platforme EU Pilot, zakonitost pa je mogoče zagotoviti s čimprejšnjim sprejetjem pravno zavezujočega akta, ki bo vključeval pravila v zvezi s celotnim postopkom v zadevah, v zvezi s katerimi še ni bil sprožen formalni postopek za ugotavljanje kršitev, in postopkom za ugotavljanje kršitev“, kot je navedeno v nedavni študiji Parlamenta (8); meni, da bi moral tak pravno zavezujoč akt razjasniti zakonite pravice in obveznosti posameznih pritožnikov in Komisije ter da bi si moral hkrati prizadevati za to, da se omogoči čim večja udeležba pritožnikov v platformi EU Pilot, vsaj z zagotovitvijo, da so ti obveščeni o različnih fazah postopka;

17.

s tem v zvezi obžaluje, da niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi z njegovimi predhodnimi resolucijami, zlasti v zvezi s pozivom k sprejetju zavezujočih pravil v obliki uredbe na podlagi člena 298 PDEU, ki bi določala različne vidike postopka za ugotavljanje kršitev in postopka v zadevah, v zvezi s katerimi še ni bil sprožen formalni postopek za ugotavljanje kršitev – vključno z obveščanjem, zavezujočimi roki, pravico do zaslišanja, obveznostjo navedbe razlogov ter pravico vsakega posameznika, da dostopa do svojega spisa – da bi se tako okrepile pravice državljanov in zagotovila preglednost;

18.

meni, da je treba, kar zadeva preglednost v odnosu do pritožnikov, izboljšati izvajanje platforme EU Pilot; zahteva dostop do zbirke podatkov, v kateri so zbrane vse pritožbe, da bo lahko izvajal svojo pristojnost nadzora vloge Komisije kot varuhinje pogodb;

19.

poudarja pomen dobre upravne prakse in poziva k uvedbi „postopkovnih pravil“ v obliki uredbe, katere pravna podlaga je člen 298 PDEU in ki določa različne vidike postopka za ugotavljanje kršitev;

20.

zato še enkrat poziva Komisijo, naj predlaga zavezujoča pravila v obliki uredbe na novi pravni podlagi, ki jo omogoča člen 298 PDEU, da bi tako zagotovili polno spoštovanje pravice državljanov do dobrega upravljanja, kot je določena v členu 41 Listine o temeljnih pravicah;

21.

opozarja, da se v revidiranem okvirnem sporazumu o odnosih s Parlamentom Komisija zavezuje, da bo dala „Parlamentu na razpolago strnjene informacije v zvezi z vsemi postopki [za ugotavljanje kršitev] od uradnega opomina […], pa tudi podatke o vprašanjih, ki so povezana s postopkom o [za ugotavljanje kršitev], če Parlament to zahteva“, ter pričakuje, da se bo ta določba dobroverno uporabljala v praksi;

22.

zato ponavlja, da ima Parlament pravico prejeti „podrobne informacije o posebnih aktih ali določbah, pri katerih so nastale težave pri prenosu, in o številu pritožb za posebne akte ali določbe“ (9) ter da „lahko Komisija Evropskemu parlamentu sicer zavrne dostop do osebnih podatkov iz zbirke podatkov sistema EU Pilot“, vendar lahko Parlament „zahteva informacije v anonimni obliki, da se tako v celoti seznani z vsemi ustreznimi vidiki izvajanja in uporabe prava Unije“ (10);

23.

pozdravlja dejstvo, da vse države članice sodelujejo v sistemu EU Pilot; upa, da se bo zaradi tega nadalje zmanjšalo število postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva k boljšemu obveščanju državljanov o sistemu EU Pilot;

24.

meni, da je vprašanje platforme EU Pilot ter, splošneje, vprašanje kršitev prava EU in dostopa Parlamenta do ustreznih informacij, povezanih s postopkom v zadevah, v zvezi s katerimi še ni bil sprožen formalni postopek za ugotavljanje kršitev, in s postopkom za ugotavljanje kršitev, bistvena točka za uvrstitev na dnevni red prihodnjega medinstitucionalnega dogovora;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu varuhu človekovih pravic in parlamentom držav članic.