23.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 482/149

—

ob upoštevanju svojih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 21. novembra 2013 o Bangladešu: človekove pravice in prihodnje volitve (1), z dne 23. maja 2013 o delovnih pogojih ter zdravstvenih in varnostnih standardih po nedavnih požarih v tovarnah in po zrušitvi stavbe v Bangladešu (2), z dne 14. marca 2013 o razmerah v Bangladešu (3) in z dne 17. januarja 2013 o nedavnih žrtvah požarov v tekstilnih tovarnah, zlasti v Bangladešu (4),

—

ob upoštevanju izjave o parlamentarnih volitvah v Bangladešu, ki jo je 9. januarja 2014 podala visoka predstavnica Unije Catherine Ashton v imenu Evropske unije, in njene izjave o pripravah na splošne volitve v Bangladešu z dne 30. novembra 2013,

—

ob upoštevanju izjave uradnega govorca visoke predstavnice Catherine Ashton o misiji EU za opazovanje volitev v Bangladešu z dne 20. decembra 2013,

—

ob upoštevanju sporočila za javnost visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 1. decembra 2013 o političnem zaostrovanju, ki peha Bangladeš na rob,

—

ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker so bile 5. januarja 2014 v Bangladešu splošne volitve pod okriljem začasne vlade, ki ji je predsedoval nekdanji in sedanji predsednik vlade Šejk Hasina, ki je s 15. spremembo ustave leta 2011 odpravil tradicionalni bangladeški sistem, v katerem je začasna vlada neopredeljena;

B.

ker naj bi bilo leto 2013 v zgodovini Bangladeša po samostojnosti najbolj nasilno, ker je zlasti obdobje pred volitvami in med njimi zaznamovalo splošno nasilje z zaporami, stavkami in ustrahovanjem volivcev, za katerimi stoji predvsem opozicija, in ker je bilo od začetka leta 2013 ubitih več kot 300 ljudi, tudi najmanj 18 žrtev na dan volitev, zaradi česar je šibko bangladeško gospodarstvo ohromljeno;

C.

ker je opozicijsko zavezništvo, ki ga je vodila stranka BNP (Bangladeška nacionalistična stranka), bojkotiralo volitve in vztrajalo pri nestrankarski začasni vladi, in je zato na volitvah brez pravih nasprotnikov zmagala vladajoča Liga Avami, saj v več kot polovici volilnih enot ni imela protikandidatov, pa tudi volilna udeležba je bila nizka; ker se poroča, da je morala volilna komisija zaradi nasilja prekiniti volitve na več kot 300 voliščih;

D.

ker imata vodilni bangladeški stranki dolgo tradicijo brezkompromisnega spopadanja in nezaupanja, ki utegne ogroziti izredni socialni in gospodarski napredek, ki ga je Bangladeš dosegel v zadnjem desetletju;

E.

ker se je petdnevni obisk misije OZN pod vodstvom Óscarja Fernández-Taranca, katere namen je bil s pogajanji doseči kompromis, 5. oktobra 2013 zaključil brez pravega napredka;

F.

ker je generalni sekretar OZN Ban Ki Mun izjavil, da obžaluje dejstvo, da stranki nista dosegli sporazuma pred volitvami, in pozval vse strani, naj zagotovijo mirno ozračje, v katerem bodo ljudje lahko uveljavljali pravico do združevanja in izražanja;

G.

ker ima EU dobre, dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj; ker pa v Bangladeš ni napotila misije za opazovanje volitev, saj brez opozicijskih kandidatov niso bili izpolnjeni pogoji za reprezentativne volitve;

H.

ker je bangladeška volilna komisija izjavila, da so bile volitve svobodne, poštene in verodostojne, in ker je novoizvoljena vlada, ki jo vodi ponovno izvoljeni predsednik Šejk Hasina, že zaprisegla; ker je bila volilna udeležba na teh volitvah zelo nizka, po vladnih podatkih je bila 40-odstotna, po podatkih diplomatov v Daki 20-odstotna, predstavniki opozicije pa pravijo, da še nižja;

I.

ker se je vodji opozicije Kaledi Zia omejilo gibanje, drugi vidni člani stranke BNP pa so bili pred nedavnim aretirani, medtem ko naj bi se številni podporniki stranke BNP skrivali, ker se bojijo povračilnih ukrepov;

J.

ker opozicija BNP še vedno sodeluje s stranko Džamat e Islami in odcepljeno skupino Hafezat e Islam, za kateri velja, da najbolj podžigata nasilje;

K.

ker je vidni voditelj stranke Džamat e Islami Abdul Kader Mola 12. decembra 2013 postal prva oseba, ki so jo usmrtili zaradi vojnih zločinov, storjenih med bangladeško osamosvojitveno vojno, in ker je bil postopek pred državnim sodiščem za mednarodne zločine zelo sporna tema volitev, saj je bila šestim od sedmih obsojenih za vojne zločine izrečena smrtna kazen;

L.

ker je bilo na tisoče državljanov iz ranljivih manjšinskih skupin, zlasti hindujcev, med volitvami in po njih brutalno napadenih in izgnanih iz svojih domov; domnevno naj jih napadali predvsem skrajneži stranke Džamat e Islami, razlogi za to pa so delno povezani s sojenji sodišča za mednarodne zločine, na katerih so bile številne priče tožilstva hindujci;

M.

ker so vsaj eno pričo pred sodiščem za mednarodne zločine (Mustafo Hovladerja) ubili na njegovem domu 10. decembra 2013;

1.

ostro obsoja uboje in splošno nasilje, ki je izbruhnilo povsod po državi pred volitvami januarja 2014 in med njimi, zlasti napade na verske in kulturne manjšine ter druge ranljive skupine; izraža resno zaskrbljenost, ker je vsakdan v Bangladešu ohromljen zaradi stavk in blokad ter zaradi spopadov med političnima taboroma;

2.

poziva bangladeško vlado, naj se nemudoma odpove represivnim metodam, ki jih uporabljajo varnostne sile, tudi neselektivnemu streljanju s pravim strelivom in mučenju med pridržanjem, ter naj izpusti samovoljno aretirane opozicijske politike; poziva k takojšnjim, neodvisnim in preglednim preiskavam nedavnih primerov nasilnih smrti pred volitvami in po njih, in naj se storilce, tudi pripadnike varnostnih sil, privede pred sodišče;

3.

poudarja, da ima Bangladeš sloves strpne družbe v sekularni državi, in poziva bangladeške oblasti, naj okrepijo zaščito ogroženih etničnih in verskih manjšin ter naj zagotovijo učinkovit pregon vseh podžigalcev nasilja med skupnostmi;

4.

iskreno obžaluje dejstvo, da bangladeškemu parlamentu in političnim strankam ni uspelo doseči dogovora o vključujočem mehanizmu za volitve, ter poziva vlado in opozicijo, naj nujno postavita interes Bangladeša na prvo mesto in poiščeta dogovor, ki bi bangladeškemu ljudstvu omogočil, da bo na reprezentativen način izrazilo svojo demokratično izbiro; verjame, da je treba preučiti vse možnosti, tudi predčasne volitve, če so vse legitimne politične stranke pripravljene sodelovati in volivcem omogočiti izbiro;

5.

poziva EU, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi pomagala v tem procesu, če bo za to zaprošena, in naj uporabi vse vire, zlasti iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice in instrumenta za stabilnost; poziva tudi svoj direktorat za podporo demokraciji, naj dejavnosti službe za spodbujanje parlamentarne demokracije osredotoči na Bangladeš;

6.

meni, da morajo v interesu Bangladeša in njegove prihodnosti stranke z demokratičnim ugledom razviti kulturo medsebojnega spoštovanja; poziva stranko BNP, naj se jasno distancira od stranke Džamat e Islami in skupine Hafezat e Islam;

7.

poudarja, da bi bilo treba stranke, ki se zatekajo k terorističnim dejanjem, prepovedati;

8.

priznava, da je sodišče za mednarodne zločine, kljub velikim pomanjkljivostim, imelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odškodnine in zadoščenja žrtvam in vsem, ki so bili prizadeti zaradi bangladeške osamosvojitvene vojne;

9.

vendar izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila ljudi, ki poleg šestih oseb, ki jih je obsodilo sodišče za mednarodne zločine, v Bangladešu čakajo na usmrtitev, zlasti še zaradi smrtne kazni 152 vojakom zaradi krvavega upora leta 2009 in nedavne usmrtitve Abdula Kadera Mole; poziva vlado in parlament, naj odpravita smrtno kazen in spremenita vse smrtne obsodbe; oblasti poziva tudi, naj takoj vzpostavijo učinkovit mehanizem za zaščito žrtev v postopkih pred sodiščem za mednarodne zločine;

10.

vlado poziva tudi, naj revidira zakon o informacijski in komunikacijski tehnologiji in protiteroristični zakon, ki sta se zaostrila pod zadnjo vlado in bi lahko vodila v samovoljno kriminalizacijo državljanov;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter bangladeški vladi in parlamentu.