23.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 482/56

—

ob upoštevanju člena 174 in naslednjih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (1),

—

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (COM(2013)0246),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013 (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o prihodnosti Evropskega socialnega sklada (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2010 o dobrem upravljanju v regionalni politiki EU, postopki, s katerimi Komisija zagotavlja pomoč in nadzor (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o črpanju strukturnih in kohezijskih skladov: pridobljene izkušnje za prihodnjo kohezijsko politiko Unije (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. Januarja 2011 z naslovom „Prispevek regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0017) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2011)0092),

—

ob upoštevanju osmega poročila Komisije o napredku na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z dne 26. junija 2013 (COM(2013)0463),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2013 z naslovom „Kohezijska politika: Strateško poročilo 2013 o izvajanju programov v obdobju 2007–2013“ (COM(2013)0210) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2013)0129),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. aprila 2012 z naslovom „Načelo partnerstva pri izvrševanju skladov skupnega strateškega okvira – elementi za evropski kodeks ravnanja glede partnerstva“ (SWD(2012)0106),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. marca 2012 z naslovom „Elementi za skupni strateški okvir za obdobje 2014–2020 za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo“ (SWD(2012)0061, dela I in II),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. junija 2011 o vlogi in prednostnih nalogah kohezijske politike v okviru strategije Evropa 2020 (CESE 994/2011 – ECO/291),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2012 o načelu partnerstva pri izvrševanju skladov skupnega strateškega okvira – elementi za evropski kodeks ravnanja glede partnerstva (CESE 1396/2012 – ECO/330),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (CESE 1557/2013 – SOC/481),

—

ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 31. januarja oz. 1. februarja 2013 z naslovom „Zakonodajni sveženj za kohezijsko politiko za obdobje po letu 2013“ (2013/C 62/01),

—

ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij s 7.–9. oktobra 2013 o priporočilih za boljšo porabo sredstev (COTER-V-040),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A7-0007/2014),

A.

ker v državah članicah poteka proces priprave sporazumov o partnerstvu in operativnih programov na novo programsko obdobje 2014–2020;

B.

ker naj bi bil dokončen sporazum o pravnem okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov dosežen do konca leta 2013;

C.

ker uredba o skupnih določbah določa skupna pravila za pet skladov Evropske unije: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo;

D.

ker je cilj kohezijske politike z usmerjanjem sredstev v krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije zmanjšati razlike med regijami EU;

E.

ker kohezijska politika prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

F.

ker kohezijska politika kot glavna politika za razvoj EU prispeva k premagovanju gospodarske krize v večini držav članic;

G.

ker je treba storiti vse, da se uresničevanje in izvajanje programov v zvezi s kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 čim bolj poenostavita za vse organe in upravičence;

1.

priznava, da je bilo prek financiranja v okviru kohezijske politike v zadnjih letih vloženih na milijarde evrov v ustvarjanje novih delovnih mest, podpiranje inovativnih podjetij in razvoj prometnih povezav po vsej EU;

2.

vendar poudarja, da so med regijami EU še vedno razlike, ki se ponekod celo povečujejo, in da so nadaljnja vlaganja sredstev EU na lokalni in regionalni ravni ključnega pomena za zagotavljanje, da so območja, ki potrebujejo gospodarski in socialni razvoj, še naprej deležna podpore;

3.

poudarja dejstvo, da mora kohezijska politika med drugim obravnavati naraščajočo brezposelnost med mladimi v Evropski uniji;

4.

poudarja, da v sedanjem obdobju gospodarske, finančne in socialne krize sredstva kohezijske politike v številnih državah članicah predstavljajo glavni vir javnih naložb, kar ustvarja razmere, v katerih je potrebna prožnost teh držav članic za ponovni zagon njihovih gospodarstev; s tem v zvezi poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo lahko države članice in regije v začetku leta 2014 čim prej začele izvajati nov krog financiranja v okviru kohezijske politike;

5.

pozdravlja sprejetje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020 in pravnega okvira za kohezijsko politiko; poudarja, da je bil dosežen pozitiven rezultat pri zagotavljanju hitrega in učinkovitega začetka nove kohezijske politike;

6.

opozarja, da je vsota neporavnanih obveznosti na koncu večletnega finančnega okvira za obdobje 2007-2013 znašala dve tretjini sredstev kohezijske politike; vztraja, da je nujno treba poiskati stabilno rešitev, ki bo ublažila tveganje blokade pri izvajanju programov Evropske unije zaradi neplačil; opozarja, da bo pravilo N+3, čeprav je bistveno za zagotovitev izvajanja projektov s pomočjo kohezijske politike, vplivalo na kopičenje neporavnanih obveznosti v prihodnjih letih, zlasti v primeru zamud pri uvajanju novih programov;

7.

opaža tudi, da je za zagotovitev tega, da se sredstva dolgoročno kar najbolje izkoristijo, poleg učinkovitega in pravočasnega začetka novega programskega obdobja kohezijske politike izjemno pomembno tudi zagotavljanje kakovosti sporazumov o partnerstvu in operativnih programov;

8.

ponovno poudarja, da je treba do konca leta 2016 obvezno izvesti pregled in revizijo prihodnjega večletnega finančnega okvira, da bosta lahko prihodnja Komisija in Parlament znova ocenila politične prednostne naloge EU, okvir po potrebi prilagodila novim izzivom in v celoti upoštevala najnovejše makroekonomske napovedi;

9.

pozdravlja izboljšave uredbe, s katerimi se bo prek skupnega strateškega okvira uvedel močnejši in bolj povezan pristop k financiranju v okviru kohezijske politike; priznava, da je to ključnega pomena za zagotavljanje, da projekti dosegajo večji vpliv in ustvarjajo oprijemljive rezultate; poziva države članice, naj uvedejo še več ukrepov, ki poenostavljajo birokracijo in upravljanje programov; meni, da bi to omogočilo lažje izvajanje programov in učinkovito črpanje sredstev;

10.

pozdravlja predloge, da se z uredbo o skupnih določbah uvedejo ukrepi za poenostavitev, katerih namen je zmanjšati upravne obremenitve; meni, da bo poenostavitev postopka za kandidate, upravičence in organe upravljanja ustvarila dodano vrednost financiranja EU;

11.

priznava, da lahko kohezijska politika bistveno prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, in zato poudarja pomen uskladitve kohezijske politike s cilji strategije Evropa 2020 s tematsko osredotočenostjo na omejeno število ciljev; poudarja, da ta pristop dopušča zadostno prožnost za obravnavanje lokalnih in regionalnih potreb;

12.

poudarja pomen strategije za pametno specializacijo kot načina dopolnjevanja ciljev strategije za rast Evropa 2020 z osredotočanjem na opredelitev in povečanje območij konkurenčnosti, izmenjavo najboljše prakse ter združevanje raziskav, inovacij in izobraževanja prek partnerstev po vsej EU;

13.

poudarja, da bo kljub temu, da v kohezijski politiki že obstajajo ukrepi pogojevanja, cilj naslednjega programskega obdobja okrepiti učinkovitost financiranja, in sicer tako, da se bo financiranje pogojevalo s spoštovanjem nekaterih meril; meni, da kohezijska politika podpira kohezijo med regijami in ni politika, ki bi bila jamstvo za druge politike EU, namenjene makroekonomskim reformam držav članic EU;

14.

poudarja, da bi lahko prilagoditev spremembam, ki jih uvaja uredba o skupnih določbah, povzročila zamudo pri pripravi sporazumov o partnerstvu in operativnih programov;

15.

poudarja, da so države članice očitno v zelo različnih fazah priprav; priznava, da nekatere države članice dosegajo dober napredek in so že predložile svoje osnutke sporazumov o partnerstvu Komisiji v odobritev, medtem ko druge v tem postopku zaostajajo;

16.

poudarja, da so na splošno mlajše države članice (EU-12), ki so izkusile del programov 2000–2006 in vse programe 2007–2013, precej bolj napredovale v pripravah v primerjavi z nekaterimi državami EU-15;

17.

poudarja, da se nekatere države članice spopadajo z znatnim zmanjšanjem proračunskih sredstev v naslednjem programskem obdobju, medtem ko v drugih poteka razprava o razdelitvi proračunskih sredstev znotraj države; priznava, da bi lahko ti vprašanji povzročili zamudo pri pripravah;

18.

poudarja, da so države članice, ki dosegajo dober napredek pri pripravah na naslednji krog financiranja v okviru kohezijske politike, svoje osnutke sporazumov o partnerstvu in operativnih programov junija ali julija 2013 predložile Komisiji, da poda neformalne pripombe;

19.

priznava, da so številne države članice, ki so uspešne pri pripravah, začele postopek priprav že leta 2010, ko so interesne skupine pozvale, naj sodelujejo v razpravah o oblikovanju potreb in prednostnih nalog; zato pozdravlja prizadevanja, da se čim prej začne postopek priprav, in meni, da to vsekakor spodbuja večjo pripravljenost;

20.

poudarja, da so priprave, pri katerih je že bil dosežen znaten napredek, odvisne od zadostnih možnosti ustreznih organov in organizacij, da v zgodnji fazi vložijo čas in denar v priprave ter zagotovijo zadostno število osebja;

21.

priznava, da so te priprave, pri katerih je že bil dosežen znaten napredek, pomenile, da so bile v nekaterih primerih pravočasno opravljene predhodne ocene in strateške presoje vplivov na okolje, kar je omogočilo, da se na podlagi rezultatov teh ocen izvedejo spremembe osnutkov v septembru in oktobru 2013;

22.

priznava, da so nekatere države članice doživele menjave vlad, kar bi lahko oviralo priprave na naslednje programsko obdobje; poudarja, da je v takih primerih za neprekinjene priprave ključnega pomena, da so vzpostavljeni sistemi, ki zagotavljajo, da se vsi upravni postopki nadaljujejo ne glede na menjave vlad;

23.

poudarja tudi potrebo po spodbujanju priprav za financiranje v okviru kohezijske politike na politični ravni, da se zagotovi, da je dokončno oblikovanje sporazumov o partnerstvu prednostna naloga za vlade;

24.

poudarja, da nekatere države članice načrtujejo spremeniti vsebino svojih operativnih programov; pozdravlja dejstvo, da so se nekatere države članice odločile za preusmeritev v programe, ki se financirajo iz več skladov, ali za zmanjšanje števila operativnih programov na regionalni ravni;

25.

ugotavlja, da se obseg nadzora in usklajevanja, ki ga centralna uprava dodeli regionalnim upravnim organom, zelo razlikuje glede na organizacijsko ureditev v različnih državah članicah, pri čemer so nekatere regije izredno dejavne in imajo skoraj popoln nadzor nad vsemi vidiki financiranja v okviru kohezijske politike in so zastopane v sporazumih o partnerstvu; v zvezi s tem opozarja na kodeks ravnanja, ki priznava ključno vlogo lokalnih in regionalnih akterjev ter organizacij civilne družbe ter po katerem se ohrani načelo partnerstva za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020;

26.

poudarja dejstvo, da je treba natančno obravnavati lokalne in regionalne razsežnosti; poudarja pomembno vlogo regij pri izbiri območij konkurenčnosti;

27.

opozarja, da je eden od načinov zagotavljanja delovanja pristopa v zvezi s sporazumi o partnerstvu v državah članicah z decentralizirano upravo, da se v sporazume o partnerstvu vključijo ločena poglavja, ki jih oblikujejo regionalni upravni organi; poudarja, da tak pristop zagotavlja, da so upravni organi s prenesenimi pooblastili za evropske programe financiranja bolj neposredno vključeni v pripravo sporazumov o partnerstvu ter imajo možnost priprave programskih zamisli in izvedbenih mehanizmov;

28.

vendar priznava, da bi to lahko imelo učinek na splošno pripravljenost držav članic;

29.

poudarja, da je na ravni držav članic potrebno učinkovito usklajevanje, da bi spoštovali roke za pripravo operativnih programov, ki bi odražali lokalne in regionalne razvojne potrebe, saj bi morali odgovornost za vsebino in upravljanje operativnih programov nositi, če to pride v poštev, lokalni in regionalni upravni organi v skladu z notranjo strukturo posamezne države članice, da bodo sporazumi o partnerstvu sklenjeni pravočasno;

30.

kljub temu priznava, da bi zmanjšanje števila operativnih programov na regionalni ravni pomenilo precejšen izziv z vidika upravljanja in organizacije ter večje tveganje za začetno zamudo zaradi sprememb, ki bi jih povzročila zapletenost izvajanja operativnih programov hkrati z načrtovanjem programov na različnih nacionalnih in regionalnih ravneh;

31.

ugotavlja, da je Komisija seznanjena s precejšnjim zanimanjem za programe, ki se financirajo iz več skladov, iz uredbe o skupnih določbah, saj veliko držav članic namerava imeti vsaj enega ali več tovrstnih programov v programskem obdobju 2014-2020; v zvezi s tem poudarja, da mora biti pristop čim bolj učinkovit in ne sme voditi v ozka grla ali zamude; ugotavlja, da so v uredbi o skupnih določbah upoštevane različne institucionalne ureditve v državah članicah in da so predvideni ukrepi za obravnavo posebnih primerov; poudarja, da so regionalne in lokalne ravni v najboljšem položaju za ugotavljanje razvojnih potreb in za izvajanje programov blizu državljanom, organizacijam, podjetjem in pristojnim organom oblasti;

32.

priznava, da je sposobnost priprave sporazumov o partnerstvu in operativnih programov v poznejši fazi odvisna od tega, ali države članice izvajajo zadostne predhodne analize razmer in prihodnjih trendov v državi; poudarja, da se bo tako zagotovilo, da skladi EU učinkoviteje prispevajo k doseganju ciljev, zastavljenih za posamezno državo;

33.

poziva Komisijo, naj pripravljenost držav članic na sporazume o partnerstvu javno predstavi, na primer s povzetki po državah članicah, ki naj vsebujejo informacije o stanju priprav, predlagani vsebini in posvetovanju z interesnimi skupinami, da se bodo lahko druge države članice in organi zgledovali po dobrih praksah in pristopih;

34.

poudarja, da bo za številne države članice pomembno vprašanje prenos metod in mehanizmov iz programskega obdobja 2007–2013 v obdobje po letu 2013; opozarja, da je izziv tudi zagotoviti, da se bodo tekoči projekti še naprej izvajali tudi med razvojem novih projektov;

35.

priznava, da so v številnih državah članicah priprave trajale dlje, kot se je pričakovalo na začetku programskega obdobja 2007–2013; poudarja, da je veliko upravnih organov to težavo odpravilo tako, da je zagotovilo, da se novi sporazumi o partnerstvu in operativni programi pripravijo bolj pravočasno;

36.

meni, da primeri, ki so jih predložile države članice, jasno kažejo, da je treba izboljšati usklajevanje med različnimi ukrepi, operativnimi programi in skladi ter okrepiti sodelovanje lokalnih organov, regionalnih organizacij ter socialnih in gospodarskih partnerjev;

37.

priznava, da so skupne težave, ugotovljene v prejšnjem programskem obdobju, med drugim vključevale preveč na široko zastavljene prednostne naloge; zato poziva k bolj strateškemu in racionaliziranemu pristopu k prihodnjim prednostnim nalogam, ki bi vključeval manjše število prednostnih nalog, usmerjenih v posamezne cilje;

38.

pozdravlja dejstvo, da države članice na podlagi uspešnih izkušenj iz prejšnjega kroga financiranja poskušajo povečati učinek financiranja iz zasebnega sektorja, da bi omogočile dostop do alternativnih virov financiranja kot dopolnitev tradicionalnim metodam financiranja; poudarja, da se lahko s povečano uporabo finančnih instrumentov v času strogih fiskalnih omejitev in zmanjšane posojilne zmogljivosti zasebnega sektorja spodbudi javno-zasebna partnerstva, doseže multiplikacijski učinek s proračunom EU, odpre nadomestne vire financiranja in zagotovi pomemben tok financiranja za strateške regionalne naložbe; zato poudarja pomen določitve jasnih pravil uporabe inovativnih finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva in kapitalske naložbe, kot dopolnil nepovratnim sredstvom za spodbuditev sodelovanja med podjetji, organizacijami v javnem sektorju in izobraževalnimi ustanovami;

39.

poudarja, da je na podlagi izkušenj iz prejšnjih programov financiranja jasno, da je bistvenega pomena zagotavljanje pozitivnega dolgoročnega učinka skladov; poleg tega vztraja pri pomenu kakovosti programov in objektivnosti porabe;

40.

opozarja, da so številne države članice navedle osredotočenost na pristop, usmerjen v rezultate, kot cilj pri pripravi naslednjega kroga financiranja; pozdravlja primere učinkovitejšega pristopa k vnaprejšnji določitvi pričakovanih rezultatov v nekaterih državah članicah, da se omogoči usmeritev financiranja v predloge za doseganje teh ciljev;

41.

poudarja, da so številne države članice navedle, da sta bistvenega pomena usklajevanje med področji politike ter priznavanje nacionalnih in regionalnih gospodarskih, socialnih in okoljskih prednostnih nalog; meni, da bi morali nacionalni operativni programi, kjer to pride v poštev, upoštevati razvojne cilje na lokalni in regionalni ravni; poudarja, da bi bilo treba za povečanje učinkovitosti javnih naložb v EU spodbujati ustvarjanje sinergij med različnimi viri razpoložljivega financiranja EU in proračuni držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti;

42.

meni, da je ključno, da države članice priznajo možnosti za uskladitev med vsemi skladi, ki jih zajema uredba o skupnih določbah;

43.

ga spodbuja dejstvo, da nekatere države članice razmišljajo o razvoju uporabe novih instrumentov, kot so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, celostne teritorialne naložbe in skupni akcijski načrti; razume, da so odzivi na nove instrumente različni in da analiza trenutnih načrtov držav članic kaže, da se bo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, izvajal pogosteje kot celostne teritorialne naložbe, zlasti v okviru EKSRP v primerjavi z ESRR, in sicer zaradi precej daljšega obstoja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programu EKSRP in zaradi tega, ker so celostne teritorialne naložbe nov instrument, za čigar ustrezen prenos v prakso bo potreben čas; priznava, da se bo šele v prihodnosti pokazalo, kako se bodo po začetnih pripravah ti instrumenti dejansko izvajali;

44.

meni, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, odličen način spodbujanja sodelovanja različnih akterjev v skupnosti po načelu od spodaj navzgor na podlagi uspešnih preteklih izkušenj pri izvajanju programa LEADER za razvoj podeželja; poziva države članice in regije, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

45.

prepoznava skupne akcijske načrte kot pozitiven korak v smeri upravljanja na podlagi rezultatov v skladu z enim od vseobsegajočih ciljev kohezijske politike po letu 2013;

46.

poudarja pomen izvajanja enostavnejših načinov priprave in izvajanja projektov ter z veseljem opaža, da države članice to dosegajo;

47.

pozdravlja poudarek na poenostavitvi v uredbi o skupnih določbah; vendar ugotavlja, da bo poenostavitev dejansko težko doseči zaradi razlik med skladi, uvedenimi s predpisi o posameznih skladih;

48.

pozdravlja pozitivne ukrepe, usmerjene k poenostavitvi in večji preglednosti pri upravljanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov; opozarja, da so številne države članice opredelile poenostavljene postopke vlaganja zahtevkov za upravičence, z jasnimi in dostopnimi informacijami o postopkih in možnostih financiranja, kot pomemben vidik priprav za programsko obdobje 2014-2020; to pozdravlja kot način zagotavljanja, da priprave in izvajanje projektov potekajo tekoče z manj birokracije za kandidate; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj izmenjajo najboljše prakse za poenostavitev postopkov in, četudi so potrebna stroga pravila v zvezi z nadzorom in revizijami, zagotovijo, da bodo ta pravila sorazmerna in ne bodo predstavljala nepotrebnega bremena;

49.

priznava, da je lahko e-kohezija ključnega pomena za zmanjševanje ozkih grl in zagotavljanje poenostavitve ter pozdravlja opozarjanje nekaterih držav članic na njeno uporabo; verjame, da bi lahko to bistveno prispevalo tudi k pripravam v okviru prihodnjih programov financiranja;

50.

poudarja, da morata postopek odločanja in oblikovanje sporazumov o partnerstvu vključevati sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter načrtovanje, razvoj in izvajanje programov financiranja v okviru kohezijske politike EU; meni, da je načelo upravljanja na več ravneh nepogrešljivo za učinkovito upravljanje kohezijske politike; v zvezi s tem poudarja, da bodo morali biti regionalni in lokalni organi v polni meri vključeni v pripravljanje programov ter njihovo izvajanje in ocenjevanje; poudarja, da je treba tem organom zagotoviti ustrezen pritok informacij, ukrepe za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč, da se omogoči in optimizira njihov prispevek v vseh fazah postopka;

51.

pozdravlja večjo vključenost vseh pomembnih interesnih skupin, lokalnih in regionalnih predstavnikov, nevladnih organizacij, ekonomskih in socialnih partnerjev, zasebnih podjetij ter univerz, kot je razvidna iz primerov, ki so jih predložile države članice; verjame, da je pomemben razvoj v sodelovanju z drugimi organizacijami in interesnimi skupinami, ki predstavljajo različna gospodarska, socialna in okoljska stališča;

52.

poudarja, da lahko zagotavljanje uspešnega partnerstva vključuje pristopa od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol; opozarja, da je država članica, ki dobro napreduje pri pripravah, kot primer navedla pristop od spodaj navzgor, ki vključuje obširne razprave s predstavniki javnega, zasebnega in tretjega sektorja;

53.

posebej poudarja, da pristopa od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol poleg obširnega sodelovanja na regionalni in lokalni ravni zagotavljata vključenost nacionalnih strategij, ki obravnavajo socialne, gospodarske in okoljske razmere; pozdravlja ta učinkovit način, s katerim so izpolnjene strateške zahteve in hkrati v priprave v čim večji meri vključene ustrezne interesne skupine;

54.

pozdravlja dogovor o pravnem okviru za kohezijsko politiko, dosežen skupaj z zaključkom pogajanj o uredbi o skupnih določbah in večletnem finančnem okviru;

55.

priznava pomen upravljanja na več ravneh v fazah priprav in poudarja, da so nekatere države članice, ki so najbolj napredovale pri pripravah, opravile pomemben dialog z interesnimi skupinami na regionalni in lokalni ravni;

56.

opozarja na poziv Komisije državam članicam in regijam, naj si prizadevajo zagotoviti, da bodo oblikovani sporazumi o partnerstvu in operativni programi čim bolj kakovostni; ugotavlja, da bo to pripomoglo k ustvarjanju kakovostnih predlogov za projekte, usmerjenih v posamezne cilje, da se zagotovi čim večji učinek financiranja EU;

57.

ugotavlja, da imajo lahko dejavne in dobro obveščene nacionalne in regionalne uprave, ki sodelujejo s Komisijo, pozitiven učinek na napredek pri pripravah; zato toplo priporoča, da imajo Komisija ter nacionalni in regionalni organi na voljo stalen vir informacij, kot so podrobnosti o prihodnjih izvedbenih aktih;

58.

priporoča, da države članice, ki imajo resne zamude, dosledno upoštevajo priporočila, ki jih je podala Komisija; poudarja, da bi morala Komisija povečati svojo podporo za zagotovitev, da se s temi državami članicami čim prej dogovori o sporazumih o partnerstvu in operativnih programih; zato poudarja, da bi pregled napredka držav članic med fazami priprave pripomogel k zmanjšanju zaostankov; ugotavlja tudi, da bi Komisija med fazo izvajanja lahko pomagala državam članicam, ki so v zaostanku;

59.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.