25.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/35

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku in Siriji,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Iraku in Siriji, zlasti z dne 15. decembra 2014,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Iraku in Siriji z dne 30. avgusta 2014,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z naslovom „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Daeš“ z dne 6. februarja 2015,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2170 (2014) in resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice S-22/1,

—

ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov o Sirski arabski republiki „Strahovlada: življenje v Siriji pod vladavino ISIS“ (Rule of Terror: Living under ISIS in Syria) z dne 14. novembra 2014,

—

ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o združenem drugem, tretjem in četrtem rednem poročilu o Iraku, ki ga je odbor Združenih narodov za otrokove pravice objavil 4. februarja 2015;

—

ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o Iraku in Siriji,

—

ob upoštevanju nedavnih izjav visokega komisarja Združenih narodov za begunce Antónia Guterresa o položaju sirskih in iraških beguncev,

—

ob upoštevanju izjave z vrhovnega srečanja zveze Nato z dne 5. septembra 2014,

—

ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu, o zagovornikih človekovih pravic in za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja,

—

ob upoštevanju sklepov mednarodne konference o miru in varnosti v Iraku, ki je potekala 15. septembra 2014 v Parizu;

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje stališče z dne 17. januarja 2013 o tem sporazumu (1),

—

ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je nasilna kriza v Siriji, ki je izbruhnila zaradi Asadovega režima in terorističnega nasilja, povzročila humanitarno katastrofo brez primere v zgodovini, saj je bilo ubitih več kot 200 000 ljudi, večinoma civilistov, več kot 7,6 milijona oseb je notranje razseljenih, več kot 12,2 milijona Sircev v Siriji pa nujno potrebuje pomoč; ker je v obleganjih še vedno ujetih 211 500 ljudi, med njimi 185 000 ljudi v obleganjih vladnih sil in 26 500 ljudi v obleganjih opozicijskih sil; ker je več kot 3,8 milijona Sircev zbežalo iz države, v glavnem v Libanon (1 160 468 beguncev), Turčijo (1 623 839), Jordanijo (621 773) in Egipt/severno Afriko (160 772);

B.

ker so humanitarne razmere v Iraku vse slabše, nastale pa so zaradi konflikta ter nasilja in represije teroristične organizacije ISIL/Daeš, in ker več kot 5,2 milijona ljudi nujno potrebuje humanitarno pomoč in je več kot 2,1 milijona Iračanov notranje razseljenih; ker na območjih pod nadzorom ISIL/Daeš živi 3,6 milijona ljudi, od tega jih 2,2 milijona nujno potrebuje pomoč, in ker jih je še posebno težko doseči; ker je poleg tega v Iraku nastanjenih več kot 233 000 sirskih beguncev;

C.

ker številni begunci in notranje razseljene osebe niso registrirani, zaradi česar nimajo dostopa do prepotrebne humanitarne pomoči in osnovnih varstvenih ukrepov;

D.

ker je teroristična organizacija ISIL/Daeš z uporabo brutalnega in vsesplošnega nasilja zavzela dele severozahodnega Iraka, tudi drugo največje mesto Iraka Mosul, in ker so temu sledile usmrtitve iraških državljanov po hitrem postopku, uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava, uničenje šiitskih, sufističnih, sunitskih, jazidskih, kurdskih in krščanskih verskih objektov in svetišč ter barbarska grozodejstva nad civilnim prebivalstvom, ki zlasti prizadevajo ženske in otroke;

E.

ker so se nekdanji baasistični vojaški uslužbenci iraške vojske pridružili ISIL/Daeš in ker vojsko pestita korupcija ter politično vmešavanje, kar ovira učinkovit odziv vojske na ISIL/Daeš;

F.

ker je ISIL/Daeš na območju pod svojim nadzorom ustanovil tako imenovana šeriatska sodišča, ki na barbarski, krut in nehuman način kaznujejo moške, ženske in otroke; ker je ISIL/Daeš objavil kazenski zakonik, v katerem so navedeni zločini, ki se kaznujejo z amputacijo, kamenjanjem in križanjem; ker so tisti, ki so kaznovani, obsojeni zaradi kršitve skrajnih interpretacij islamskega šeriatskega prava ali zaradi suma nelojalnosti;

G.

ker je ISIL/Daeš začel sistematično kampanjo etničnega čiščenja v severnem Iraku in Siriji, kjer izvaja vojne zločine in hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava zoper etnične in verske manjšine, vključno z množičnimi nezakonitimi poboji in ugrabitvami; ker so Združeni narodi že poročali o načrtnih pobojih, prisilnih spreobrnitvah, ugrabitvah, posilstvih, tihotapljenju in ugrabitvah žensk, zasužnjevanju žensk in otrok, novačenju otrok za samomorilske bombne napade, spolnih in fizičnih zlorabah ter mučenju; ker so etnične in verske manjšine, tudi krščanska, kurdska, jazidska, turkmenistanska, šabaška, kakajska, sabejska in šiitska skupnost, pa tudi mnogi Arabci in sunitski muslimani tarča napadov ISIL/Daeš;

H.

ker je v poročilu, ki ga je odbor ZN za otrokove pravice objavil 4. februarja 2015 zapisano, da borci ISIL/Daeš prodajajo ugrabljene otroke kot spolne sužnje ali jih ubijejo, med drugim s križanjem in tako, da jih žive zakopljejo; ker večina begunskih in razseljenih otrok nima dostopa do izobraževanja;

I.

ker so pripadniki ISIL/Daeš ubili ali ugrabili številne ženske in otroke v Siriji in Iraku; ker so ugrabljene ženske in dekleta domnevno žrtve posilstev ali spolne zlorabe, prisiljene v poroke z borci ali prodane v spolno suženjstvo; ker so bile nekatere ženske prodane kot sužnje za samo 25 USD; ker so pogosta tarča zlasti Jazidinje v Iraku; ker očitno ni dovolj celostnih storitev s področja spolnega in reproduktivnega zdravja za pomoč pri spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola;

J.

ker kaže, da so ogrožene izobražene, poklicno dejavne ženske, zlasti tiste, ki so kandidirale za javne funkcije; ker poročila navajajo, da so bile v centru Mosula usmrčene vsaj tri odvetnice in nedavno ubiti štirje zdravniki; ker naj bi Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Svetu za človekove pravice v marcu 2015 predstavil poročilo, v katerem bodo zabeležene kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešil ISIL/Daeš; ker so bili verski odpadniki tarče in žrtve nehumanega nasilja;

K.

ker ISIL/Daeš izvaja nasilje in umore oseb LGBT, ki ostajajo povsem nekaznovani; ker so osebe LGBT v regiji glede na omejeno podporo družine in skupnosti ter vladno zaščito v še posebej ranljivem položaju in je ogrožena njihova varnost v begunskih skupnostih ali v nekaterih družbah gostiteljicah;

L.

ker prepotrebna posebna psihološka pomoč za žrtve konflikta, tudi žrtve posilstev, ni na voljo;

M.

ker je po navedbah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce skoraj polovica vseh Sircev izgubila dom, 40 % beguncev pa je prisiljenih živeti v neprimernih razmerah; ker po podatkih Združenih narodov trije od štirih Sircev živijo v revščini, brezposelnost pa je presegla 50 %; ker kljub odločnim prizadevanjem tamkajšnjih vlad dve tretjini sirskih beguncev v Jordaniji živita pod pragom revščine, 55 % beguncev v Libanonu pa živi v neprimernih zatočiščih; ker sta se v državah gostiteljicah povečala nasilje nad begunci in njihova diskriminacija;

N.

ker je Bližnji vzhod zajela huda zima in je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce okrepil zimsko pomoč z vzpostavitvijo 206 milijonov ameriških dolarjev vrednega zimskega načrta za pomoč milijonom ranljivih ljudi v tej regiji; ker morajo kljub prizadevanjem mnogi begunci živeti v nedokončanih stavbah in neustreznih zatočiščih, v katerih so izpostavljeni temperaturam pod ničlo, močnemu sneženju in vetru; ker je približno 740 000 notranje razseljenih Iračanov nastanjenih v neprimernih bivališčih, cilj Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce pa je z zimsko pomočjo v Iraku doseči 600 000 oseb;

O.

ker se z dvigom temperature poveča nevarnost epidemij, povezanih s katastrofalnimi higienskimi razmerami in omejenim dostopom do neoporečne pitne vode, zlasti v naseljih v skupni uporabi in neformalnih naseljih;

P.

ker bo zimska pomoč Unicefa v Siriji, Iraku, Libanonu, Jordaniji in Turčiji dosegla 916 000 otrok od predvidenih 1,3 milijona; ker so v okviru Unicefa in Svetovnega programa za hrano januarja 2015 začeli kampanjo zimske pomoči v gotovini, da bi za 41 000 ranljivih begunskih otrok v begunskih taboriščih Zatari in Azrak zagotovili po 14 jordanskih dinarjev, da bi jim lahko družina kupila zimska oblačila;

Q.

ker je bil Svetovni program za hrano zaradi mednarodne krize financiranja 1. decembra 2014 prisiljen začasno opustiti nujno potreben program pomoči v hrani za več kot 1,7 milijona sirskih beguncev; ker je Svetovni program za hrano po nujnem pozivu zbral 88 milijonov ameriških dolarjev in je lahko nudil pomoč v hrani beguncem v Libanonu, Jordaniji, Egiptu in Turčiji; ker po ocenah Svetovnega programa za hrano 2,8 milijona ljudi v Iraku trenutno potrebuje pomoč v hrani; ker je samo Svetovni program za hrano nujno potreboval 214,5 milijona ameriških dolarjev za svoje operacije v Siriji in regiji, od tega je bilo 112,6 milijona ameriških dolarjev potrebnih za zadostitev potrebam po pomoči v hrani za naslednje štiri mesece;

R.

ker udeleženi v konfliktu skupinsko kaznovanje uporabljajo kot vojno orožje ter kradejo in nezakonito trgujejo s proizvodi za pomoč in s tem kršijo ženevske konvencije;

S.

ker je po navedbah Komisije približno 276 000 beguncev poskušalo nezakonito vstopiti v EU, večina od njih se je podala na nevarno potovanje prek Sredozemskega morja; ker sta po navedbah mednarodnih organizacij skoraj 2 % beguncev na poti utonila; ker kriminalne organizacije begunce proti EU prevažajo s samodejno krmiljenimi „ladjami duhov“; ker je 9. decembra 2014 v Ženevi potekala konferenca o ponovni naselitvi, na kateri so se vlade zavezale, da bodo sprejele 100 000 sirskih beguncev; ker prispevki glede na potrebe po ponovni naselitvi po navedbah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce še vedno ne bodo zadostovali;

T.

ker so EU in države članice od začetka konflikta Sircem v njihovi državi in beguncem v državah gostiteljicah namenile več kot 3,3 milijarde evrov za pomoč in obnovo; ker so bile EU in njene države članice samo v letu 2014 druge največje donatorice humanitarne pomoči Iraku in so zagotovile 163 milijonov evrov; ker je bil na prošnjo iraške vlade sprožen tudi mehanizem Evropske unije za civilno zaščito; ker je EU za obravnavanje humanitarnih potreb porabila več, kot je predvidevala, in ker sredstva, ki so se jim zavezale številne tretje države, niso bila vedno tudi dejansko nakazana;

U.

ker mednarodna skupnost kljub različnim pozivom ne more zadostiti potrebam Sircev in Iračanov ter držav, ki so sprejele begunce; ker je po navedbah pomočnice generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve Kjung Va Kang za operacije Združenih narodov premalo finančnih sredstev, saj so prejeli le 39 % od potrebnih 2,3 milijarde dolarjev; ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce poročal, da je zagotavljanje nujne pomoči še vedno pomembna prednostna naloga, da pa je na tem območju še vedno zelo težko nuditi ustrezno pomoč civilistom in beguncem; ker morajo agencije Združenih narodov, ki izvajajo humanitarne programe, zagotoviti bolj celosten in stroškovno učinkovitejši odziv na potrebe vseh zadevnih prebivalcev;

V.

ker se mora mednarodna skupnost sorazmerno odzvati na vojaška prizadevanja, da bi omilili trpljenje civilistov, ki so ujetniki v konfliktnih razmerah; ker bosta pravica in sprava potrebni kot sestavni del pokonfliktnih ukrepov, pa tudi za prizadevanja za vzpostavitev vključujočega, reprezentativnega in demokratičnega upravljanja;

W.

ker nekatere države legitimni iraški vojski in kurdskim oboroženim silam Pešmergas nudijo opremo in pomoč pri usposabljanju; ker nekatere države članice neposredno sodelujejo v vojaških akcijah koalicije proti ISIL/Daeš;

1.

odločno obsoja gnusno sistematično in vsesplošno kršenje človekovih pravic in zlorabe, ki jih Asadov režim, teroristi ISIL/Daeš in druge džihadistične skupine izvajajo v Iraku in Siriji, med drugim usmrtitve talcev, vsa dejanja nasilja nad ljudmi zaradi veroizpovedi ali etnične pripadnosti ter nasilje nad ženskami in osebami LGBTI (lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci); znova poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica; obžaluje vzpostavitev nezakonitih tako imenovanih šeriatskih sodišč na območju, ki je pod nadzorom ISIL/Daeš; ponovno izraža svojo absolutno obsodbo mučenja; izreka iskreno sožalje žrtvam grozodejstev, ki jih izvajajo Asadov režim, teroristi ISIL/Daeš in druge džihadistične skupine, ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh talcev; odločno obsoja zlorabo otrok s strani ISIL/Daeš;

2.

izraža vedno večjo zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih razmer in razmer na področju človekovih pravic v Siriji in Iraku ter kršitve mednarodnega prava, ne samo med napadi ISIL/Daeš;

3.

poudarja, da so zaradi aktualne vojne v Siriji in nedavne grožnje, ki jo pomeni ISIL/Daeš, v nevarnosti prebivalci Iraka in Sirije ter ves Bližnji vzhod; poziva EU, naj sprejme in uresniči celovito regionalno strategijo, s katero bi lahko premagali ISIL/Daeš, ter naj prispeva k skupnim prizadevanjem za omilitev humanitarne krize in končanje konflikta v Siriji in Iraku; želi spomniti, da je potreben povezovalni odziv za uskladitev vseh vidikov udeležbe in za podporo državam gostiteljicam, med drugim v obliki varnostne, humanitarne, razvojne in makroekonomske pomoči; pozdravlja vlogo sosedskih držav pri sprejemanju beguncev; poudarja, da EU potrebuje strategijo, ki bo dopolnila dejavnosti ZN in koalicije za boj proti ISIL/Daeš ter bo usmerjena k sodelovanju z regionalnimi partnerji, da bi rešili vprašanje financiranja terorizma, dobave orožja in pritoka nadnacionalnih tujih borcev;

4.

poudarja, da so različne manjšinske etnične in verske skupine na Bližnjem vzhodu desetletja živele v miru;

5.

podpira svetovno kampanjo proti ISIL/Daeš in pozdravlja zavezo koalicijskih partnerjev, da bodo sodelovali v okviru skupne, večstranske in dolgoročne strategije za zmago nad ISIL/Daeš; podpira trdno odločenost jordanskega kralja, da se bo boril proti ISIL/Daeš; pozdravlja zmago nad ISIL/Daeš v sirskem mestu Kobani; poudarja, da bi morala biti del te strategije pomoč, ki bi državam te regije omogočila boj proti nasilnemu ekstremizmu, skupaj z instrumenti, s katerimi bi se odzvali na financiranje terorizma; v zvezi s tem poudarja, da je treba v okviru vsake vojaške kampanje za osvoboditev ozemelj izpod nadzora ISIL/Daeš strogo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo o človekovih pravicah, da bi preprečili nadaljnje izgube življenj in spodbujanje ekstremizma ter nov val beguncev in notranje razseljenih oseb;

6.

obsoja dejstvo, da ISIL/Daeš in sorodne skupine uporabljajo in izkoriščajo naftna polja in s tem povezano infrastrukturo, kar jim omogoča znatne prihodke, ter vse države poziva, naj spoštujejo resoluciji 2161 (2014) in 2170 (2014) varnostnega sveta ZN, ki obsojata vsakršno trgovino, neposredno ali posredno, z ISIL/Daeš in sorodnimi skupinami;

7.

poudarja, da je zaščita civilistov v okviru celovite regionalne strategije osrednjega pomena in da je treba ločevati med humanitarnimi prizadevanji na eni strani in vojaškimi/protiterorističnimi prizadevanji na drugi; poudarja medsebojno povezanost konfliktov, človeškega trpljenja in radikalizacije;

8.

meni, da je preprečevanje skrajne teroristične grožnje, ki pridobiva vse večjo podporo na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, pa tudi drugod, bistveno za boj proti terorizmu v Evropski uniji, saj porast te grožnje dejansko podžiga radikalizacijo doma;

9.

znova izraža zaskrbljenost, ker se je upornikom ISIL/Daeš pridružilo več tisoč tujih borcev z vsega sveta, med njimi tudi državljani držav članic; poziva države članice, naj v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2170 (2014) sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi borci zapustili svoje ozemlje, ter vzpostavijo skupne prakse za varnostne službe pri spremljanju in nadzorovanju džihadistov; poziva k sodelovanju v EU in na mednarodni ravni, da sprejeli ustrezne pravne ukrepe zoper vse posameznike, ki so osumljeni sodelovanja pri terorističnih dejavnostih; poziva države članice, naj poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij z organi EU;

10.

pozdravlja novo strategijo EU „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji DAEŠ“, še zlasti njen sveženj v višini 1 milijarde EUR, ki naj bi po navedbah podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko spodbudil ponovno vzpostavitev miru in varnosti, ki ju že predolgo uničujeta terorizem in nasilje;

11.

poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi več humanitarne pomoči ljudem, ki jih je prizadela kriza v Iraku in Siriji; poziva EU, naj razmisli o pobudi za sklic donatorske konference; pozdravlja zaveze držav članic EU, ki so največje donatorice finančne pomoči, in njihove obljube za prihodnost; poziva EU, naj vse donatorje spodbudi, da bodo spoštovali svoje zaveze in hitro dostavili obljubljeno pomoč; poziva k povišanju prispevkov EU za humanitarne programe ZN in k okrepitvi sodelovanja EU z mednarodnimi organizacijami;

12.

poudarja, da mora biti zaradi doslej največje krize prednostna naloga EU in mednarodne skupnosti lajšanje trpljenja milijonov Sircev in Iračanov, ki potrebujejo osnovne dobrine in storitve; obsoja nenehno oviranje prizadevanj za razdeljevanje humanitarne pomoči in poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj spoštujejo splošne človekove pravice, omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči po vseh poteh, tudi čez meje in konfliktne linije, in naj vsemu medicinskemu osebju in humanitarnim delavcem zagotovijo varnost v skladu z različnimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov;

13.

poziva vse strani v konfliktu, naj upoštevajo mednarodno humanitarno pravo ter civilistom zagotovijo varnost, neoviran dostop do zdravstvenih storitev in humanitarne pomoči ter varen in dostojen odhod z območij, kjer divja nasilje;

14.

je prepričan, da bi morali biti takojšnja humanitarna pomoč in zaščita v ospredju dolgoročnih strategij za blaženje človeškega trpljenja, ki ga povzroča konflikt, in v podporo socialno-ekonomskim pravicam ter možnostim za preživljanje za povratnike, notranje razseljene osebe in begunce, tudi ženske, da bo vodstvo in sodelovanje boljše, s tem pa bi okrepili njihovo vlogo in jim omogočili izbiro trajnih rešitev, ki bodo ustrezale njihovim potrebam; meni, da je treba obravnavati tudi posebna tveganja in potrebe različnih skupin žensk in otrok, ki so tarča različnih, prepletajočih se oblik diskriminacije;

15.

poziva Komisijo in države članice EU, naj sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi bodo obravnavale položaj žensk in deklet v Iraku in Siriji, in jim zagotovijo svobodo in spoštovanje temeljnih pravic, ter sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo preprečile izkoriščanje in zlorabo žensk in otrok ter nasilje nad njimi, zlasti prisilne poroke deklet; je zlasti zaskrbljen zaradi porasta vseh oblik nasilja nad ženskami, ki jih pripadniki ISIL/Daeš zapirajo, posiljujejo, spolno zlorabljajo in prodajajo;

16.

priporoča, da se v ospredje ponovno postavi dostop do izobraževanja, prilagojenega posebnim potrebam, ki so nastale zaradi tega konflikta;

17.

poziva EU in države članice, naj polno izkoristijo smernice EU za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI v povezavi z Irakom in Sirijo;

18.

poziva mednarodne humanitarne agencije, ki so dejavne v Iraku in Siriji, tudi agencije Združenih narodov, naj v večjem obsegu nudijo zdravstvene in svetovalne storitve, vključno s psihološkim zdravljenjem in podporo, razseljenim osebam, ki so ubežale pred napredovanjem ISIL/Daeš, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo potrebam najbolj ranljivih prebivalcev, tj. žrtvam spolnega nasilja in otrokom; poziva k zagotovitvi finančne pomoči in oblikovanju programov za celovito obravnavo zdravstvenih/psiholoških in socialnih potreb oseb, ki so v konfliktu doživele spolno nasilje in nasilje na podlagi spola;

19.

poziva države članice, naj pospešijo obravnavanje prošenj za azil vse večjega števila sirskih beguncev s konfliktnih območij; poziva EU, naj reši težavo pogosto smrtonosnih prečkanj Sredozemskega morja in uvede usklajeno strategijo za reševanje življenj in za zagotavljanje podore državam članicam, ki so najbolj pod pritiskom množičnih prihodov nezakonitih priseljencev in prosilcev za azil na njihove obale;

20.

ponovno najodločneje obsoja zločine, ki jih sirski režim izvaja nad svojim prebivalstvom, tudi uporabo kemičnega in zažigalnega orožja zoper civiliste, množična samovoljna pridržanja ter strategijo obleganja, s katero namerava svoje prebivalstvo pokoriti z izstradanjem;

21.

opozarja, da je razcvet ISIS/Daeš omogočil neustrezen odziv na nestabilnost v Siriji; izraža zaskrbljenost zaradi vse večje udeležbe skrajnih islamističnih skupin in tujih borcev iz različnih držav v konflikt v Siriji; poudarja, da je za trajno rešitev nujno potrebna politična tranzicija prek vključujočega političnega procesa na podlagi ženevskega sporočila iz junija 2012 in ob podpori mednarodne skupnosti, ki naj poteka pod sirskim vodstvom; poziva EU, naj v ta namen prevzame pobudo za diplomatska prizadevanja; pozdravlja in podpira delo posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misturo ter njegova prizadevanja za zamrznitev silovitih bojev v mestnih središčih, tudi v Alepu;

22.

poziva vse regionalne akterje, naj prispevajo k poskusom umiritve razmer v Iraku in Siriji;

23.

poziva novo iraško vodstvo, naj izpolni svojo zavezo glede vključujoče vlade, ki bo zastopala legitimne interese vseh Iračanov in obravnavala njihove velike humanitarne potrebe; poziva iraške oblasti in mednarodno skupnost, naj se po osvoboditvi območij izpod nadzora ISIL/Daeš ne maščujejo nad sunitskim prebivalstvom na teh območjih; poudarja, da so iraška enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost ključne za stabilnost in gospodarski razvoj v državi in regiji;

24.

pozdravlja, da si urad službe Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito v Arbilu, glavnem mestu regije Kurdistan v Iraku, prizadeva za obvladovanje tamkajšnjih humanitarnih razmer; poudarja, da morata ta služba in generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj v večji meri in bolje sodelovati med seboj, da bi čim bolje in učinkoviteje pomagala prebivalstvu v stiski;

25.

pozdravlja napoved podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o odprtju urada EU v Arbilu, ter si obeta, da bi z odprtjem povečali učinkovitost in prepoznavnost ukrepanja EU na terenu, tudi boljše usklajevanje humanitarne in razvojne pomoči; poziva k okrepitvi pisarne EU v turškem Gaziantepu;

26.

podpira zahtevo, ki jo je Svet za človekove pravice naslovil na Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, o nujni napotitvi misije v Irak, ki bo preiskala kršitve in zlorabe mednarodnega prava o človekovih pravicah, za katere so odgovorne ISIL/Daeš in z njo povezane teroristične skupine, ter se seznanila z dejstvi in okoliščinami teh zlorab in kršitev, da bi preprečili nekaznovanost in zagotovili, da bodo storilci za ta dejanja polno odgovarjali;

27.

je še vedno prepričan, da v Siriji in Iraku ne more biti trajnega miru, če ne bodo vse vpletene strani prevzele odgovornosti za zločine, ki so jih storile med konfliktom, zlasti na verski ali etnični podlagi; ponovno poziva, da je treba osumljene za zločine proti človeštvu v Siriji in Iraku privesti pred Mednarodno kazensko sodišče, in podpira vse pobude v tej smeri, na primer pobude varnostnega sveta ZN;

28.

prosi za enake ukrepe za prevzem odgovornosti za vse udeležene v konfliktu in pravno podporo za vse žrtve teh vsesplošnih kršitev; meni, da je nadvse pomembno zagotoviti zaščito civilistov, ki so ujetniki nasilja in se morejo priti v kraje, kjer bodo varni, ali nimajo dostopa do življenjsko pomembne humanitarne pomoči;

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice in vsem udeleženim v konfliktu v Siriji.