25.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 310/15

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (1) (uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom), zlasti njenega člena 26(6) in (7),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. decembra 2013 v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina (COM(2013)0755), in spremljajoči delovni dokument služb Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom Označevanje izvora za meso, uporabljeno kot sestavina: stališče potrošnikov, izvedljivost možnih scenarijev in posledice (SWD(2013)0437),

—

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2014 o navedeni izvedbeni uredbi Komisije z dne 13. decembra 2013 (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o krizi zaradi pomanjkanja hrane, goljufijah v prehranski verigi in nadzoru nad njimi (4),

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o označevanju države izvora mesa v predelanih živilih (O-000091/2014 – B8-0101/2015),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.

ker mora Komisija v skladu s členom 26(6) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom Evropskemu parlamentu in Svetu do 13. decembra 2013 predložiti poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina;

B.

ker je v členu 26(7) navedene uredbe med drugim določeno, da se v poročilu upošteva potrošnikova potreba po obveščenosti, izvedljivost obvezne navedbe države izvora ali kraja porekla ter analiza stroškov in koristi uvedbe takšnih ukrepov; ker je poleg tega določeno, da se temu poročilu lahko dodajo predlogi sprememb ustreznih določb zakonodaje EU;

C.

ker je Komisija 17. decembra 2013 ustrezno objavila svoje poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina, in spremljajoči delovni dokument služb Komisije z naslovom Označevanje izvora za meso, uporabljeno kot sestavina: stališče potrošnikov, izvedljivost možnih scenarijev in posledice;

D.

ker se po ocenah od 30 do 50 % količine mesa zaklanih živali (delež je pač odvisen od posamezne države članice) predela v mesne sestavine živil, zlasti v mleto meso, mesne pripravke in mesne proizvode;

E.

ker Komisija doslej še ni predložila nadaljnjih zakonodajnih predlogov in ker sklepa, da bo ustrezne nadaljnje ukrepe sprejela po razpravah v Parlamentu in Svetu;

F.

ker obstoječi sistemi za sledljivost v EU v skladu z navedenim poročilom Komisije v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina, niso ustrezni za posredovanje informacij o izvoru v prehranski verigi;

G.

ker člen 26(2) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določa, da je navedba države izvora ali kraja porekla obvezna, kadar bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali označba kot celota sicer pomenila, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla;

H.

ker je v oceni učinka, pripravljeni za uredbo o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, navedeno, da izvor mesa, kot kaže, poglavitna skrb potrošnikov v EU (5);

I.

ker je bilo po ugotovitvah potrošniške raziskave Konzorcija za vrednotenje prehranske verige iz leta 2013 med različnimi skupinami živil, zajetih v raziskavi, v zvezi z označevanjem izvora največ zanimanja za živila na osnovi mesa; ker rezultati raziskave, pridobljeni z bolj ciljno usmerjeno obravnavo različnih vrst predelanih proizvodov na osnovi mesa, kažejo, da več kot 90 % anketiranih potrošnikov meni, da je pomembno, da se izvor označi;

1.

je seznanjen s tem, da je navedba izvora govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa v EU obvezna kot posledica krize zaradi bovine spongiformne encefalopatije (BSE) (6) in da pravila o označevanju govedine v EU veljajo od 1. januarja 2002; opaža, da te zahteve o označevanju že zajemajo kraj rojstva, vzreje in zakola;

2.

meni, da so se zaradi navedenih zahtev, ki se uporabljajo za nepredelano goveje meso in proizvode iz njega, povečala pričakovanja potrošnikov tudi glede informacij o izvoru drugih vrst svežega mesa široke potrošnje v EU ter mesa, ki se uporablja kot sestavina v predelanih živilih;

3.

ugotavlja, da je v uvodni izjavi 31 uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom poudarjeno, da je izvor mesa poglavitna skrb potrošnikov, ki zato pričakujejo, da bodo ustrezno obveščeni o državi izvora mesa; nadalje opozarja, da je v uvodni izjavi 31 določeno, da bi bilo treba v okviru obveznih zahtev o označevanju upoštevati načelo sorazmernosti in upravno obremenitev nosilcev živilske dejavnosti in izvršnih organov;

4.

poudarja, da je 90 % podjetij v sektorju predelave mesa malih in srednjih podjetij; poudarja posebno vlogo, ki jo imajo ta podjetja pri ustvarjanju rasti in delovnih mest, njihov prispevek h konkurenčnosti evropskega gospodarstva in njihovo zavezanost varnim in visokokakovostnim živilom; meni, da je zagotovitev enakih pogojev za udeležence v sektorju bistvenega pomena;

5.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih goljufije s hrano lahko imele na varnost hrane, zdravje in zaupanje potrošnikov, delovanje prehranske verige in stabilnost cen kmetijskih proizvodov, ter poudarja pomen prednostne obravnave goljufij s hrano, da bi tako lahko hitro ponovno vzpostavili zaupanje evropskih potrošnikov;

6.

meni, da označevanje države ali kraja izvora mesa in mesnih proizvodov samo po sebi sicer ne bo preprečilo goljufij, da pa bo strog sistem sledljivosti vsekakor pripomogel k odkrivanju morebitnih kršitev in k ukrepanju v zvezi z njimi; ugotavlja, da nedavni škandali z živili, tudi goljufivo nadomeščanje govedine s konjskim mesom, kažejo, da si potrošniki želijo strožjih pravil o sledljivosti in informacijah za potrošnike; poudarja, da bi strožja pravila o sledljivosti organom omogočila tudi učinkovitejše preiskovanje primerov goljufij s hrano;

7.

poudarja, da je pomembno, da se poleg govedine ter prašičjega, ovčjega, kozjega in perutninskega mesa tudi konjsko meso obravnava kot meso, uporabljeno kot sestavina v predelanih živilih, saj predstavlja velik delež mesa, uporabljenega v predelanih živilih;

8.

nadalje poudarja, da Komisija v svojem poročilu priznava, da več kot 90 % anketiranih potrošnikov meni, da je pomembno, da se izvor mesa na predelanih živilih označi (7); opaža, da je to eden od številnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na vedenje potrošnikov;

9.

meni, da bo označevanje izvora mesa, ki se uporablja kot sestavina v živilih, pripomoglo k zagotavljanju boljše sledljivosti vzdolž verige preskrbe s hrano in stabilnejših odnosov med dobavitelji in predelovalci mesa, nosilci živilske dejavnosti pa bodo s pomočjo označevanja lahko bolj skrbno izbrali dobavitelje in proizvode;

10.

meni, da bi bilo treba pri označevanju živil zagotoviti, da bodo informacije za potrošnike pregledne in berljive, hkrati pa evropskim podjetjem omogočiti, da bodo lahko delovala na gospodarsko vzdržen način, in to v pogojih, ki bodo sprejemljivi glede na kupno moč potrošnikov;

11.

poudarja, da se rezultati raziskave francoske potrošniške organizacije glede vpliva cen zelo razlikujejo od ugotovitev iz poročila Komisije o stroških uvedbe označevanja države izvora; priporoča, da se to vprašanje nadalje preuči, da bi dobili jasnejšo sliko možnih učinkov na cene, pod pogojem, da se ta pregled izvede v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami in zaradi njega ne bo prišlo do zamud pri zakonodajnih predlogih;

12.

ugotavlja, da bo označevanje države izvora za nepredelano prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso od aprila 2015 dalje obvezno; ker je treba to upoštevati pri ocenjevanju stroškov zagotavljanja informacij o izvoru za te vrste mesa, kadar se uporabljajo kot sestavina;

13.

ugotavlja, da lahko potrošniki zaradi sedanje prakse prostovoljnega obveščanja glede izvora dobijo zavajajoče informacije;

14.

poziva Komisijo, naj pregleda te prostovoljne sisteme za označevanje izvora in predlaga jasna, dosledna, usklajena in izvršljiva pravila za tiste proizvajalce, ki se bodo odločili za prostovoljno označevanje izvora;

15.

je seznanjen tudi s tem, da bi bila zahteva po označbi, ali meso izvira v EU ali zunaj nje, kot je navedeno v poročilu Komisije, sicer ugodnejša možnost, da pa ta rešitev – kot je pokazala raziskava Evropske potrošniške organizacije (BEUC), ki pokriva vrsto držav – za potrošnike ne bi bila sprejemljiva (8);

16.

meni, da bi morala Komisija še natančneje preučiti (že precej razširjeno) prakso nekaterih evropskih trgovcev na drobno in proizvajalcev glede označevanja izvora mesa v predelanih živilih in o svojih ugotovitvah poročati;

17.

ponovno poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bo preprečevanje goljufij s hrano in boj proti njim postal osrednji del politike EU, in naj v celotni prehranski verigi odpravi strukturne pomanjkljivosti, zlasti s povečanjem in okrepitvijo nadzora;

18.

poziva Komisijo, naj sprejme izvedbeni akt v zvezi z uporabo člena 26(3) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki se nanaša na navedbo države izvora osnovnih sestavin, kadar ni enaka državi izvora živila;

19.

odločno poziva Komisijo, naj po tem poročilu pripravi zakonodajne predloge, s katerimi bo označevanje izvora mesa v predelanih proizvodih postalo obvezno, in tako zagotovi večjo preglednost vzdolž celotne prehranske verige in boljšo obveščenost evropskih potrošnikov, pri tem pa naj upošteva svoje ocene učinka in prepreči nesorazmerne stroške in upravne obremenitve;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.