30.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 191/43

—

sklep Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 5. februarja 2016 v zadevi F-107/15 razveljavi;

—

zadevo vrne Sodišču za uslužbence, da bo o tožbi meritorno odločilo;

—

po pravu odloči o stroških.

1.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in/ali nezadostno obrazložitev izpodbijanega sklepa, ker je Sodišče za uslužbence v točkah od 19 do 21 in 25 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tako v primeru zahteve za ponovno preučitev nepravočasno izpodbijane odločbe kot v primeru zahteve, ki tako odločbo posredno izpodbija, šteje dejstvo, navedeno v podporo zahtevi, za novo, če niti vlagatelj zahteve niti uprava nista ali nista mogla vedeti zanj ob sprejetju odločbe, ki je postala pravnomočna, in je to načelo uporabilo v točkah od 27 do 32 navedenega sklepa, čeprav je iz sodne prakse razvidno, da se v primeru ponovne preučitve ne zahteva, da navajano dejstvo ni bilo znano.

2.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in/ali izkrivljanje vsebine spisa ter nezadostno obrazložitev izpodbijanega sklepa, ker je Sodišče za uslužbence v točki 32 navedenega sklepa ugotovilo, da ker nobeno novo in bistveno dejstvo ni utemeljevalo zahteve za ponovno preučitev, predhodni postopek ni pravilno potekal in so bili predlogi zoper odločbo z dne 30. septembra 2014 in zavrnitev ugovora z dne 22. aprila 2015 nedopustni, medtem ko zgolj potrdilna narava teh odločb pomeni, ne samo da pred tem ni bila opravljena ponovna preučitev, ampak tudi, da niso vsebovale nobenega novega elementa, in je, kot je trdila tožeča stranka, odločba z dne 30. septembra 2014 vsebovala nov element glede na odločbo z dne 7. aprila 2014, ravno tako kot odločba z dne 22. aprila 2015 glede na odločbo z dne 30. septembra 2014.

3.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in/ali izkrivljanje vsebine spisa in opustitev odgovora na argumentacijo tožeče stranke v izpodbijanem sklepu, ker je Sodišče za uslužbence v točki 26 navedenega sklepa ugotovilo, da je za to, da se dejstvo, navedeno v podporo zahtevi za ponovno preučitev, šteje za novo, treba, da stranke zanj niso vedele ali niso mogle vedeti, in da tožeča stranka v svoji zahtevi ni navedla novih in bistvenih dejstev, ki bi lahko utemeljila njeno vložitev zahteve, ampak je ob sklicevanju na sporočilo njenega vodje oddelka uveljavljala spremembo Kadrovskih predpisov, čeprav se nepoznavanje navajanega dejstva v obravnavanem primeru ni zahtevalo; poleg tega je tožeča stranka, kot je uveljavljala, v svoji zahtevi za ponovno preučitev navedla, da je razširila svojo pravno podlago, in s sklicevanjem na sporočilo svojega vodje oddelka poudarila, da uprava ni dovolj upoštevala določb novih Kadrovskih predpisov, kar naj bi bili novi in bistveni elementi.

4.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev dokaznih pravil in načela objektivnosti, ker je Sodišče za uslužbence v točki 28 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tožeča stranka ni predložila trditev glede datuma, kdaj je uprava vedela ali bi morala vedeti za prihodnji porodniški in starševski dopust njene sodelavke, in v točki 29 navedenega sklepa, da ni mogoče izključiti, da je to lahko bilo 7. aprila 2014 glede na trajanje teh dopustov v skladu s Kadrovskimi predpisi, zgodnjo predvidljivost datuma poroda in prakso zgodnjega obveščanja o daljši odsotnosti v službi, na podlagi česar je v točkah od 30 do 32 navedenega sklepa ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da niti ona niti uprava nista vedeli niti nista mogli vedeti 7. aprila 2014 za prihodnjo odsotnost njene sodelavke, da zahteva za ponovno preučitev ni utemeljena z nobenim novim ali bistvenim dejstvom in da so njeni predlogi nedopustni, čeprav dokaz negativnega dejstva v zvezi s tretjo osebo ni mogoč mora EESO navesti datum zahteve za dopust in se Sodišče za uslužbence ne more opreti na zaporedne domneve niti predpostavke, da bi obrnilo dokazno breme in utemeljilo svoje ugotovitve.