EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013IP0223

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. maja 2013 o razmerah sirskih beguncev v sosednjih državah (2013/2611(RSP))

UL C 55, 12.2.2016, p. 84–89 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/84


P7_TA(2013)0223

Razmere sirskih beguncev v sosednjih državah

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. maja 2013 o razmerah sirskih beguncev v sosednjih državah (2013/2611(RSP))

(2016/C 055/12)

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucij z dne 16. februarja 2012 (1) in 13. septembra 2012 (2), ter resolucij o beguncih, ki bežijo pred oboroženimi spopadi,

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 23. marca, 23. aprila, 14. maja, 25. junija, 23. julija, 15. oktobra, 19. novembra in 10. decembra 2012 ter z dne 23. januarja, 18. februarja, 11. marca in 22. aprila 2013; ob upoštevanju dejstva, da je Svet za pravosodje in notranje zadeve oktobra 2012 Komisiji podelil mandat, naj pripravi regionalni program zaščite; ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Siriji z dne 2. marca, 29. junija in 14. decembra 2012 ter z dne 8. februarja 2013,

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o sirskih beguncih, zlasti njenih pripomb med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu 13. marca 2013 in njene izjave z dne 8. maja 2013; ob upoštevanju izjav evropske komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve o sirskih beguncih in odzivu EU, zlasti njene izjave z dne 12. maja 2013, ter poročil o stanju in informativnega gradiva GD ECHO (humanitarna pomoč in civilna zaščita) o Siriji,

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2059 z dne 20. julija 2012, št. 2043 z dne 21. aprila 2012 ter št. 2042 z dne 14. aprila 2012 ter posodobljenega poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije ZN z dne 11. marca 2013, ob upoštevanju poročil Varnostnega sveta o Siriji, ki jih je pripravila generalnega podsekretarka za humanitarne zadeve in koordinatorka za nujno pomoč Valerie Amos, zlasti poročila z dne 18. aprila 2013,

ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o Siriji ter pripomb visokega komisarja Združenih narodov za begunce Antónia Guterresa, ki jih je naslovil na Varnostni svet Združenih narodov, zlasti tistih z dne 18. aprila 2013; ob upoštevanju resolucij sveta Združenih narodov za človekove pravice o Sirski arabski republiki z dne 2. decembra 2011 in 22. marca 2013,

ob upoštevanju srečanja skupine prijateljev sirskega ljudstva v Marakešu in mednarodne konference v Parizu 28. januarja 2013,

ob upoštevanju zadnjega sirskega načrta za regionalni odziv za obdobje od januarja do junija 2013 in vseh načrtov za regionalni odziv, ki jih je pripravil visoki komisar ZN za begunce in ki so sledili prvemu iz marca 2012,

ob upoštevanju načrta za odziv za humanitarno pomoč za Sirijo za leto 2013 z dne 19. decembra 2012, ki ga je vlada Sirske arabske republike pripravila v sodelovanju s sistemom ZN,

ob upoštevanju sirskega humanitarnega foruma, ustanovljenega spomladi 2012, in zadnjega srečanja tega foruma 19. februarja 2013,

ob upoštevanju humanitarnih biltenov o Siriji, ki jih je pripravil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA),

ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine ZN o Siriji, zlasti resolucije 46/182 o krepitvi usklajevanja nujne humanitarne pomoči Združenih narodov in vodilnih načel iz priloge k tej resoluciji ter resolucije 67/183 o razmerah na področju človekovih pravic v Siriji,

ob upoštevanju zbirnega poročila mednarodne humanitarne donatorske konference na visoki ravni za Sirijo, ki je potekala v Kuvajtu 30. januarja 2013,

ob upoštevanju končnega sporočila akcijske skupine za Sirijo („sporočilo iz Ženeve“) z dne 30. junija 2012,

ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, konvencije o otrokovih pravicah in izbirnega protokola o udeležbi otrok v oboroženih spopadih ter konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, katerih vseh je Sirija pogodbenica,

ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) do 16. maja 2013 zabeležil skupaj 1 523 626 sirskih beguncev v sosednjih državah in v Severni Afriki; ker je po ocenah skupno število beguncev, skupaj z nepopisanimi, mnogo višje; ker je po navedbah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce 7 milijonov Sircev odvisnih od pomoči, med njimi 3,1 milijona otrok, 6. maja 2013 pa je število notranje razseljenih oseb znašalo 4,25 milijona; ker se je po navedbah istega vira 16. maja 2013 (vključno s tistimi, ki čakajo na registracijo) v državah sprejemnicah nahajalo naslednje število beguncev: v Turčiji – 347 815; v Libanonu – 474.461; v Jordaniji – 474 405; v Iraku – 148 028; v Egiptu – 68 865; v Maroku, Alžiriji in Libiji – 10 052 (registriranih); ker vsak dan na tisoče Sircev pobegne v sosednje države in ker Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce predvideva, da se bo do konca leta 2013 število beguncev iz Sirije povzpelo na 3,5 milijona;

B.

ker število sirskih beguncev in ljudi v stiski dramatično raste, saj so politične in humanitarne razmere z vsakim dnevom oboroženih spopadov slabše; ker ne bežijo zgolj civilisti, pač pa je v sosednje države ali dlje prebegnilo tudi več nekdanjih političnih in vojaških voditeljev režima ter veleposlanikov; ker državljanska vojna v Siriji močno ogroža negotovo varnost in stabilnost celotne regije; ker obstaja tveganje, da bodo oboroženi spopadi zaradi stranskih učinkov prerasli iz občasnih v strukturne; ker si EU in mednarodna skupnost ne moreta privoščiti še ene katastrofe; ker bi politična, varnostna in humanitarna katastrofa v celotni regiji presegla mednarodno zmožnost odzivanja;

C.

ker je več tisoč ubežnikov iz Sirije dezertiralo iz oboroženih sil, da jim ne bi bilo treba izvajati vojnih zločinov ali zločinov zoper človeštvo, ali se iz podobnih razlogov izogibajo služenju vojaškega roka;

D.

ker so Združeni narodi maja 2013 ocenili, da je zaradi nasilja v Siriji umrlo vsaj 80 000 ljudi, predvsem civilistov;

E.

ker večina Sircev čuti posledice uničenja bistvene infrastrukture, vključno s šolami in bolnišnicami, padca vrednosti denarne enote, naraščajočih cen hrane, pomanjkanja goriva in elektrike ter pomanjkanja vode, hrane in zdravil; ker je fizični dostop do ljudi v Siriji, ki potrebujejo humanitarno pomoč, še vedno zelo otežen in odvisen od sodelovanja Asadove vlade;

F.

ker so agencije ZN poročale o napredku, ki so ga dosegle pri organizaciji medagencijskih konvojev s pomočjo čez konfliktne linije na območja pod vladnim nadzorom, na območja pod nadzorom opozicije in na območja, kjer potekajo spopadi; ker birokratske ovire in kontrolne točke po državi (tako pod nadzorom vlade kot opozicije) ovirajo učinkovit humanitarni odziv na vseh sirskih območjih;

G.

ker je registracija še vedno osrednji mehanizem, s katerim lahko prepoznamo in zaščitimo prizadete osebe ter jim pomagamo, zlasti nedavno prispelim s posebnimi potrebami, tudi invalidom, starejšim, mladoletnikom brez spremstva in otrokom, ločenim od družine, da bi jim lahko zagotovili prednostno pomoč;

H.

ker so države gostiteljice v celotnem obdobju vojne ohranjale politiko odprtih meja, a je vsaka izbrala svoj način; ker je njihova sposobnost in zmožnost sprejemanja čedalje večjega dotoka beguncev ter nudenja zatočišča tem beguncem na resni preizkušnji, saj vzdolž meja redno prihaja do incidentov; ker se je Libanon odločil za politiko brez taborišč in je begunce večinoma sprejel v lokalne skupnosti; ker približno tri četrtine sirskih beguncev v sosednjih državah živi zunaj taborišč v mestnih okoljih; ker je približno 350 000 Sircev nameščenih v 23 begunskih taboriščih v Turčiji, Jordaniji in Iraku;

I.

ker se organizacije za humanitarno pomoč odzivajo na razmere sirskih beguncev v Jordaniji, Libanonu in Iraku, pri tem pa se predvsem osredotočajo na ženske in otroke, ki imajo posebne potrebe, vendar za njih v mestnih begunskih skupnostih pogosto ni ustrezno poskrbljeno; ker je za podeželsko porazdelitev beguncev potreben zahteven program mestne registracije;

J.

ker se države, ki sprejemajo begunce, tudi same soočajo s precejšnjimi notranjimi pritiski, med drugim z gospodarsko nestabilnostjo, inflacijo in nezaposlenostjo – zlasti sta ranljiva Libanon in Jordanija;

K.

ker je vprašanje, kako plačati najemnino, vse večji izziv za mnoge sirske begunce, saj je prenaseljenost vse večja, poleg tega pa se krepi konkurenca za zatočišča, cene pa vztrajno rastejo; ker se begunci soočajo z velikimi razlikami med prihodki in odhodki, omejenimi priložnostmi za zaposlitev, izčrpanjem prihrankov in vse višjimi dolgovi; ker sta konkurenca za delovna mesta in vse višje cene hrane dejavnika, ki povečujeta napetosti med lokalnim in begunskim prebivalstvom, zlasti v Libanonu in Jordaniji, ki skupaj gostita več kot milijon beguncev;

L.

ker so potrebna nadaljnja prizadevanja za večjo podporo skupnostim gostiteljicam, da bi jim omogočili ohraniti odprte meje, pomagati beguncem in zagotavljati potrebno infrastrukturo ter da bi tako zmanjšali napetosti in odpravili breme za te skupnosti;

M.

ker omejitve financiranja še naprej ovirajo pravočasno in učinkovito zagotavljanje osnovne humanitarne pomoči; ker je za načrt za odziv za humanitarno pomoč za Sirijo potrebnih 563 milijonov USD, da bi lahko obravnavali potrebe ljudi v Siriji; ker je financiranje načrta na dan 6. maja 2013 doseglo zgolj 61 %;

N.

ker je sedanji načrt Združenih narodov za regionalni odziv (RRP 4) v postopku revizije za obdobje do decembra 2013; ker bodo Združeni narodi 7. junija 2013 objavili nov poziv za financiranje, ki bo upošteval vse večje število beguncev, ki bežijo iz Sirije, in njihove stalne potrebe ter vseboval večjo podporo vladam in skupnostim gostiteljicam, verjetno pa bo znašal 3 milijarde USD;

O.

ker je po poročilih organizacij za pomoč mednarodna skupnost doslej dejansko zagotovila zgolj med 30 % in 40 % skupno obljubljenih sredstev;

P.

ker obstaja nevarnost, da te stopnje humanitarne pomoči ne bo mogoče vzdrževati; ker vsi udeleženi humanitarni akterji potrebujejo raven humanitarne pomoči, ki je nesorazmerna z uveljavljenimi proračuni za pomoč tradicionalnih donatorjev; ker je treba vzpostaviti izjemne mehanizme financiranja, da bi zadostili osnovnim potrebam, ki izhajajo iz krize v Siriji;

Q.

ker je EU namenila daleč največ sredstev; ker je 22. aprila 2013 skupna humanitarna pomoč EU kot odziv na krizo v Siriji znašala skoraj 473 milijonov EUR, od tega je 200 milijonov EUR prispevala sama EU, skoraj 273 milijonov EUR pa države članice; ker je 12. maja 2013 Komisija napovedala dodatno financiranje v vrednosti 65 milijonov EUR;

R.

ker je prizadetih 400 000 palestinskih beguncev v Siriji; ker so Palestinci v tem sporu pretežno ostali nevtralni; ker je skoraj 50 000 Palestincev Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje (UNRWA) registrirala v Libanonu ter skoraj 5 000 v Jordaniji; ker je Jordanija zaprla svoje meje za Palestince, ki bežijo pred konfliktom v Siriji, in ker se jim je v veliki meri prepovedano zaposliti v Libanonu; ker so tudi iraški, afganistanski, somalski in sudanski begunci, ki živijo v Siriji, soočeni z novim razseljevanjem;

S.

ker sta se varnost in zaščita v jordanskem taborišču Zatari znatno poslabšali, saj so pogosti kraje in požari; ker je Zatari postalo četrto največje mesto v Jordaniji z več kot 170 000 prebivalci; ker do nemirov in nasilnih protestov v begunskih taboriščih prihaja zaradi slabih življenjskih razmer in zamud pri prejemu pomoči; ker splošno pomanjkanje varnosti še naprej ogroža življenja v taboriščih in vpliva na humanitarne delavce; ker so bili ti delavci napadeni, hospitalizirani in celo ubiti med razdeljevanjem pomoči in ker so bili novinarji pretepeni;

T.

ker so po podatkih mednarodnih organizacij ženske in dekleta v begunskih taboriščih žrtve čedalje pogostejšega spolnega nasilja in posilstev, ki se uporabljajo tudi kot orožje v vojni; ker ni primernih zdravstvenih možnosti za sirske begunce, ki so utrpeli spolno nasilje; ker se v begunskih taboriščih poroča nesorazmeren delež mladih deklet in žensk; ker po podatkih več virov v sirskih begunskih taboriščih trenutno prihaja do začasnih „porok iz zadovoljstva“;

U.

ker so Združeni narodi marca 2013 sprožili neodvisno preiskavo domnevne uporabe kemičnega orožja v Siriji; ker so te obtožbe morda prispevale k množičnemu razseljevanju ljudi; ker sirski režim preiskovalni enoti ZN ni dovolil vstopa v državo;

1.

izraža resno zaskrbljenost zaradi sedanje humanitarne krize v Siriji in posledic, ki jih ima v sosednjih državah; izraža zaskrbljenost, ker je odhajanje beguncev iz Sirije vse bolj množično; opozarja, da Asadova vlada nosi glavno odgovornost za blaginjo svojih ljudi;

2.

ponovno ostro obsoja kruto ravnanje, ki ga sirski režim izvaja nad svojim prebivalstvom; izraža globoko zaskrbljenost zaradi ostrine razširjenih in sistematičnih kršitev človekovih pravic in morebitnih kaznivih dejanj proti človečnosti, ki so jih odobrile in/ali zagrešile sirske oblasti, sirska vojska, varnostne sile in z njimi povezane milice; obsoja samovoljne izvensodne usmrtitve in vse druge oblike kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile skupine in sile, ki nasprotujejo režimu predsednika Asada; ponovno poziva predsednika Bašarja Al Asada in njegov režim, naj se nemudoma umakneta z oblasti in s tem državi omogočita mirno, vključujočo in demokratično tranzicijo pod sirskim vodstvom;

3.

poziva vse oborožene sile, naj nemudoma končajo nasilje v Siriji; ponovno poudarja, da morajo vsi, ki so udeleženi v krizi, v celoti spoštovati mednarodno humanitarno pravo, katerega glavni cilj je zaščita civilistov; ponovno poudarja, da morajo odgovorni za razširjene, sistematične in grobe kršitve človekovih pravic v Siriji v zadnjih dveh letih zanje odgovarjati in da jim je treba soditi; zato odločno podpira pozive visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice, da se razmere v Siriji predajo v obravnavo Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

4.

izraža svoje sožalje družinam žrtev; pozdravlja pogum sirskega ljudstva in ponovno izraža solidarnost z njegovim bojem za svobodo, dostojanstvo in demokracijo;

5.

meni, da so za rešitev konflikta bistveni politični mehanizmi, ki podpirajo politični proces pod sirskim vodstvom, ki vodi do hitre, verodostojne in učinkovite politične rešitve v povezavi s tistimi, ki so dejansko zavezani prehodu, obenem pa zagotavljajo celovito spoštovanje univerzalnih vrednot demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še zlasti pa pravice etničnih, kulturnih in verskih manjšin ter žensk; ponovno potrjuje, da je treba dati prednost ločevanju humanitarnih in političnih vidikov, da bi se olajšal dostop do tistih, ki potrebujejo pomoč; poziva EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravita načrt za politično upravljanje osvobojenih območij, vključno z možnostjo umika gospodarskih sankcij;

6.

ugotavlja, da so vsi prebežniki iz Sirije upravičeni do dodatne zaščite, saj zanje obstaja nevarnost, ki ni zajeta v odstavku 26 smernic UNHCR, in sicer čezmerna ali nesorazmerno huda kazen, ki bi utegnila zajemati tudi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali celo samovoljno usmrtitev;

7.

poziva članice Varnostnega sveta ZN, zlasti Rusijo in Kitajsko, naj prevzamejo odgovornost ter ustavijo nasilje in zatiranje sirskega ljudstva, tudi tako, da sprejmejo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki temelji na njegovi izjavi za javnost z dne 18. aprila 2013, ter naj odredijo dostavo humanitarne pomoči na vsa območja v Siriji; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj naredi vse, kar je v njeni moči, za sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN in za to izvaja diplomatski pritisk na Rusijo in Kitajsko; poziva EU, naj še naprej raziskuje možnosti, ki jih ima Varnostni svet ZN v okviru odgovornosti za zaščito, pri tem pa naj tesno sodeluje z ZDA, Turčijo in Arabsko ligo, da bi pomagala sirskemu prebivalstvu in ustavila prelivanje krvi; močno podpira delo neodvisne komisije za preiskavo razmer v Siriji in pozdravlja njeno posodobljeno poročilo;

8.

podpira skupni poziv zunanjega ministra ZDA Johna Kerryja in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova k čimprejšnjemu sklicu mednarodne mirovne konference o Siriji, ki bi bila nadaljevanje ženevske konference iz leta 2012;

9.

izraža zaskrbljenost zaradi nadaljnje militarizacije konflikta in sektaškega nasilja; opozarja na vlogo različnih regionalnih akterjev, tudi pri dobavi orožja, in je zaskrbljen, da se bo sirski konflikt – v obliki humanitarne krize ter z vidika varnosti in stabilnosti – razširil tudi na sosednje države; ostro obsoja napad z avtomobilsko bombo 11. maja 2013, v katerem je bilo v bližini sirskega begunskega taborišča v mestu Rejhanli v provinci Hataj v jugovzhodni Turčiji ubitih in ranjenih več deset ljudi, ter vse primere, ko je sirska vojska bombardirala in obstreljevala sosednje države; podpira podpredsednico Komisije/visoko predstavnico v obsodbi vseh vrst terorističnih napadov;

10.

poudarja, da ima EU posebno odgovornost za stabilnost in varnost v svoji soseščini, ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico ter komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko, naj zagotovita, da bo EU odigrala vodilno vlogo pri preprečevanju širjenja oboroženega konflikta iz Sirije v sosednje države;

11.

izreka spoštovanje skupnostim gostiteljicam in sosednjim državam Sirije, zlasti Jordaniji, Libanonu, Turčiji in Iraku, za njihovo iznajdljivost pri zagotavljanju zatočišča in humanitarne pomoči družinam, ki so zbežale pred oboroženim konfliktom v Siriji, a je resno zaskrbljen, ker se te države približujejo nevarni točki zasičenosti zaradi prihodov sirskih beguncev, kar bi lahko povzročilo regionalno nestabilnost brez primere;

12.

podpira in pozdravlja znatni prispevek Komisije in držav članic k mednarodnim programom humanitarne pomoči ter politično vodstvo, ki ga je izkazala komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje; pozdravlja diverzifikacijo humanitarnih partnerjev Komisije v Siriji, da bi se zagotovila učinkovitejša in bolj razširjena pomoč, zlasti v regijah, ki niso pod nadzorom vlade; poziva akterje iz EU in države članice, naj bolje usklajujejo svoje dejavnosti in pomoč znotraj in zunaj Sirije;

13.

poziva Komisijo, naj predstavi celovit sveženj pomoči za spoprijemanje s humanitarno krizo v Siriji in sosednjih državah, ki bo drugim večjim donatorjem služil za zgled; temelji naj na treh stebrih: (i) večja humanitarna pomoč (prek GD ECHO), (ii) podpora, s katero se državam gostiteljicam pomaga okrepiti lokalne skupnosti in povečati zmogljivosti in infrastrukturo (prek GD DEVCO), ter (iii) takojšnja uvedba svežnjev makrofinančne pomoči za Libanon in Jordanijo;

14.

poudarja pomen ohranjanja odprtih mednarodnih meja in poziva mednarodno skupnost, naj velikodušno podpre Libanon in Jordanijo pri obvladovanju vse bolj množičnega pritoka beguncev; poziva vse vlade gostiteljice v regiji in druge subjekte, naj spoštujejo načeli nevračanja in enake obravnave beguncev;

15.

poziva EU, naj sprejme ustrezne odgovorne ukrepe za primer morebitnega prihoda beguncev v njene države članice;

16.

poziva države članice, naj nemudoma prenehajo z domnevno uporabo podaljšanih obdobij pridržanja in s prakso vračanja beguncev, ki sta neposredni kršitvi mednarodnega prava in prava EU;

17.

poziva k takojšnji humanitarni pomoči za vse pomoči potrebne v Siriji, zlasti ranjence, begunce, notranje razseljene osebe, ženske in otroke; pozdravlja prizadevanja mednarodnega odbora Rdečega križa in agencije UNRWA v zvezi s tem; od Asadove vlade zahteva, da humanitarnim organizacijam omogoči neoviran dostop v državo; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med različnimi akterji, ki delujejo na terenu, in sicer lokalnimi oblastmi, mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, vključno s sodelovanjem ob meji; meni, da bi protokoli o pomoči in spremljanje ob meji prinesli dodano vrednost;

18.

poziva EU, naj podpre ureditev zatočišč vzdolž turško-sirske meje, po možnosti pa tudi v Siriji, mednarodno skupnost pa, naj vzpostavi humanitarne koridorje;

19.

pozdravlja zelo obsežno operacijo humanitarne pomoči, h kateri mednarodne in lokalne organizacije prispevajo v okviru uradov OCHA in UNHCR, ter izreka spoštovanje vsem mednarodnim in lokalnim humanitarnim in zdravstvenim delavcem za njihov pogum in vztrajnost; poziva EU in mednarodno skupnost, naj okrepita zaščito civilistov, tudi humanitarnih delavcev in zdravstvenega osebja; poziva mednarodno skupnost, naj poišče rešitev za stalno pomanjkanje varnosti in težave z zakonitostjo in javnim redom v begunskih taboriščih, tudi z oblikovanjem nove pobude za varnost v taboriščih; poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in olajšajo dostop humanitarnim delavcem v državi in zunaj nje, da bodo lahko obvladovali vse večje potrebe;

20.

poziva vse države, zlasti države članice EU, naj čim prej izpolnijo zaveze s konference donatorjev v Kuvajtu 30. januarja 2013; poziva EU in mednarodno skupnost, naj oblikujeta mehanizme odgovornosti, da bodo vsa obljubljena sredstva dosegla upravičence, katerim so namenjena;

21.

obsoja spolno nasilje v oboroženem konfliktu v Siriji, ki se uporablja tudi kot orožje v vojni in je zato vojni zločin; poziva EU in mednarodno skupnost, naj dodelita posebna sredstva za odpravo spolnega nasilja, ter poziva skupnosti gostiteljice, naj zagotovijo primerno zdravstveno oskrbo žrtvam spolnega nasilja;

22.

poziva donatorje, naj glede na rastoče potrebe palestinskih beguncev v Siriji in sosednjih državah ustrezno financirajo agencijo UNRWA, to agencijo pa poziva, naj velikodušno podpre prizadevanja za povečanje odpornosti teh beguncev ter zmanjšanje njihovega trpljenja in razseljenosti;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter vsem stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.


(1)  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0057.

(2)  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0351.


Top