17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 423/72

1.

načeloma pozdravlja pristop, na katerem temelji predlog Komisije, ki je usmerjen h krepitvi vloge regij pri sprejemanju odločitev in njihove svobode odločanja;

2.

kljub temu v tem posebnem primeru močno dvomi o smotrnosti zadevnega ukrepa;

3.

opozarja, da mnoge skupine prebivalstva izražajo dvom glede gensko spremenjenih organizmov in jih slabo sprejemajo. Na to bi se morali med drugim odzvati s preglednejšim postopkom odobritve gensko spremenjenih živil in krme;

4.

podpira zahtevo, da so potrebna jasna pravila glede označevanja, da bi se lahko potrošniki premišljeno odločali o nakupih. V okviru preglednega označevanja je treba tudi razumljivo prikazati uporabo gensko spremenjene krme v proizvodnji živil živalskega izvora;

5.

v zvezi s tem opozarja na mnenje Odbora regij z naslovom „Možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju“ (CdR 338/2010 fin) (88. plenarno zasedanje 27. in 28. januarja 2011) in resolucijo o prednostnih nalogah delovnega programa Evropske komisije za leto 2016 (113. plenarno zasedanje 9. julija 2015);

6.

ugotavlja, da ima Evropska unija vzpostavljen celovit pravni okvir za odobritev, sledljivost in označevanje gensko spremenjenih organizmov ter gensko spremenjenih živil in krme, ki se opira na Direktivo 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS, Uredbo (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ter Uredbo (ES) št. 1830/2003 z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES;

7.

ugotavlja, da se glede na predlagani pravni okvir ne bi smeli tržiti nobeni gensko spremenjeni organizmi oz. nobena gensko spremenjena živila ali krma, ki niso pridobili dovoljenja v skladu z zadevnim pravnim okvirom;

8.

ugotavlja, da postopek odobritve gensko spremenjenih živil in krme predvideva, da Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) opravi dokončno znanstveno oceno dokumentacije, predložene z vlogo;

9.

navaja, da Komisija po pridobitvi mnenja Evropske agencije za varnost hrane predloži državam članicam v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo v glasovanje osnutek sklepa o odobritvi ali zavrnitvi;

10.

ugotavlja, da je Komisija v primeru, da niti v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo niti v odboru za pritožbe ni dosežen jasen izid glasovanja, v skladu s pravnim okvirom za gensko spremenjene organizme in Listino o temeljnih pravicah dolžna sprejeti odločitev glede vloge za odobritev;

11.

opozarja, da je Komisija v svojem delovnem programu za leto 2015 napovedala, da bo pregledala postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov ter se tako odzvala na skrbi državljanov in držav članic glede sedanje pravne obveznosti Komisije, da odloči o odobritvi takšnih organizmov, tudi če kvalificirana večina držav članic odobritvi nasprotuje;

12.

izraža začudenost, da je sedaj edini rezultat napovedanega pregleda predlog o uporabi gensko spremenjenih živilih in krme, in ne temeljita revizija postopka odobritve, kot je bilo napovedano;

13.

opozarja na način glasovanja posameznih držav članic v zvezi z veljavnim postopkom odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 za gensko spremenjena živila in krmo;

14.

obžaluje, da na teh glasovanjih v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo v stalnem odboru in v odboru za pritožbe nikoli ni dosežena kvalificirana večina za osnutek sklepa ali proti njemu;

15.

meni, da so razlog za to, da se določena država članica vzdrži glasovanja ali glasuje proti, poleg pomislekov glede znanstvene ocene pogosto tudi pomisleki v zvezi z drugimi vidiki, ki niso obravnavani v oceni tveganj, ki jo opravi Evropska agencija za varnost hrane;

16.

je seznanjen, da sedanji pravni položaj Komisiji nalaga, da odloči o vlogi za odobritev;

17.

zlasti obžaluje, da Komisija zato dejansko vedno odloči brez podpore držav članic, pri čemer se v primeru pozitivnega mnenja Evropske agencije za varnost hrane Komisija praviloma odloči za odobritev;

18.

graja dejstvo, da zaradi tega denimo družbenopolitični pomisleki ene ali več držav članic, ki jih te izrazijo v okviru postopka odobritve, pri odločitvi o odobritvi praviloma niso upoštevani;

19.

poudarja, da glede na navedeno prihaja do vse večjih dvomov glede posameznih odobritev, ki se opirajo zgolj na oceno tveganja Evropske agencije za varnost hrane;

20.

se strinja z državami članicami, da je zaradi velikega interesa javnosti, kar zadeva odobritev ali neodobritev gensko spremenjenih organizmov, nujno, da se v postopku odločitve lahko obravnavajo tudi denimo pomisleki, ki niso znanstvene narave;

21.

obžaluje, da temu trenutno dejansko ni tako, saj je pri sedanjem postopku zaradi neenotnega mnenja držav članic in posledične nezmožnosti, da se doseže zadostna večina, v središču sprejemanja odločitve Komisije ocena tveganj, ki jo pripravi Evropska agencija za varnost hrane;

22.

se zato zavzema, da bi bila na podlagi pravne presoje in ne glede na pripombe k sedanjemu predlogu uredbe pozitivna odločitev Komisije glede odobritve v prihodnje načeloma možna le, kadar se z odločitvijo strinja tudi vsaj kvalificirana večina stalnega odbora ali odbora za pritožbe;

23.

meni, da bi lahko na ta način bolje obravnavali nadaljnje pomisleke držav članic in okrepili občutek odgovornosti držav članic za način glasovanja;

24.

se ne strinja z mnenjem Komisije, da je treba ohraniti obstoječi pravni okvir in da ni mogoče spremeniti pravil o glasovanju zgolj zato, ker veljajo tudi za druga področja politike;

25.

zato poziva Komisijo, naj preveri, ali je mogoča sprememba načina glasovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj na področju gensko spremenjenih organizmov, ki bi bila skladna z evropskim pravom;

26.

se strinja s Komisijo, ki se zavzema za en sam sistem ocenjevanja tveganj;

27.

poziva k tesnejšemu sodelovanju Evropske komisije in nacionalnih oz. regionalnih organov, pristojnih za gojenje gensko spremenjenih organizmov;

28.

poudarja, da bi bila s tem ocena tveganja za države članice bolj sprejemljiva, izboljšala pa bi se tudi kakovost ocenjevanja;

29.

meni, da bi morali pri postopku odobritve upoštevati izboljšano oceno okoljskih vidikov gensko spremenjenih rastlin ter gensko spremenjenih živil in krme;

30.

meni, da je nujno v priloge Uredbe 2001/18/ES o sproščanju čim prej vključiti okrepljene smernice Evropske agencije za varnost hrane za presojo vplivov gensko spremenjenih rastlin na okolje, da bi te postale pravno zavezujoče;

31.

ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu COM(2015) 176 obravnava postopek odobritve, katerega potek je tudi zanjo nezadovoljiv, in je po obširni analogiji z Direktivo (EU) 2015/412 (ureditev glede izvzetja iz gojenja gensko spremenjenih organizmov) predlagala ustrezno spremembo uredbe o gensko spremenjenih živilih in krmi;

32.

meni, da bi cilj, h kateremu stremi Komisija, in sicer v večji meri obravnavati posamezne pomisleke držav članic, bolje dosegli s takojšnjo revizijo ocenjevanja okoljskih tveganj v okviru postopka odobritve – kot je bilo nedavno določeno s členom 3 Direktive (EU) 2015/412 – kakor s predloženim predlogom uredbe;

33.

ugotavlja, da cilj predloga ni spreminjanje enotne ravni varnosti, dosežene z ocenjevanjem tveganja na ravni EU, ki ga izvaja Evropska agencija za varnost hrane. Pravni okvir EU že zdaj vsebuje določbe, ki državam članicam dovoljujejo, da v primerih, ko nova spoznanja pokažejo, da bi določeno gensko spremenjeno živilo ali krma lahko predstavljala resno tveganje za zdravje ali okolje, zadevni proizvod prepovejo, dokler se ne opravi ponovna ocena na ravni EU;

34.

ugotavlja, da bi morali državam članicam priznati pravico, da na nacionalni ravni sprejemajo odločitve o omejitvi ali prepovedi uporabe gensko spremenjenih organizmov, dovoljenih na ravni EU, v živilih in krmi (ukrepi za izvzetje iz uporabe GSO);

35.

ugotavlja, da morajo države članice pri tem vseeno zagotoviti, da so njihovi ukrepi v skladu s pravom EU – ob upoštevanju načela sorazmernosti in prepovedi različnega obravnavanja domačih in tujih proizvodov – ter z mednarodnimi obveznostmi EU na ravni Svetovne trgovinske organizacije;

36.

opozarja, da morajo biti ukrepi, razen z določbami STO na svetovni ravni, na notranjem trgu združljivi tudi z načelom prostega pretoka blaga v skladu s členom 34 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki prepoveduje vse ukrepe, ki imajo enak učinek kot količinske omejitve prostega pretoka blaga;

37.

ugotavlja, da morajo države članice, ki želijo izkoristiti možnost prepovedi, svoje ukrepe upravičiti z razlogi v skladu s členom 36 PDEU in nujnimi razlogi splošnega interesa v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, pri čemer obrazložitev prepovedi, ki jo podajo države članice, prav tako ne sme biti v nasprotju z oceno tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolje, ki jo je opravila Evropska agencija za varnost hrane;

38.

je kritičen do dejstva, da je možnost prepovedi na podlagi trenutno razpoložljivih informacij povezana z nesorazmerno velikimi ovirami, ki jih mora država članica premostiti, preden lahko na nacionalni ravni uporabi to možnost in izreče zadevno prepoved; to vzbuja pomisleke glede subsidiarnosti in kaže, da se s tem predlogom jasno krši načelo sorazmernosti;

39.

v zvezi s tem obžaluje, da ni bil oblikovan seznam s primeri argumentov, s katerimi je mogoče pravno varno utemeljiti nacionalno prepoved v posameznih državah članicah. Takšen seznam, ki se je izkazal za koristnega pri zagotavljanju pravne varnosti, vsebuje na primer Direktiva (EU) 2015/412 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju;

40.

v zvezi s tem izrecno obžaluje, da predlogu ni bila priložena ocena učinka („impact assessment“);

41.

z neodobravanjem povzema, da predlog Komisije državam članicam sicer odpira možnost, da omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih organizmov, ki so dovoljeni na ravni EU, v živilih in krmi, vendar pri tem ne podaja nikakršnih smernic, kako lahko na nacionalni ravni to odločitev sprejmejo na pravno varen način;

42.

meni, da je zato trenutno zelo težko oceniti, v kolikšni meri bodo države članice glede na številne pogoje, ki jim je treba zadostiti, sploh izkoristile to možnost v praksi;

43.

je kritičen do dejstva, da nacionalne prepovedi uporabe glede na prost pretok na notranjem trgu in globaliziran pretok blaga ter veliko število udeleženih v proizvodnih verigah pri industrijski proizvodnji živil in krme v skladu s trenutno razpoložljivimi informacijami ni mogoče nadzorovati brez nesorazmernih stroškov;

44.

meni, da bi večjemu upoštevanju pomislekov držav članic s spremenjenim vrednotenjem izida glasovanja v odborih morali dati prednost pred nacionalno prepovedjo. Nacionalne prepovedi je mogoče doseči le s premostitvijo velikih ovir in jih je poleg tega le stežka mogoče nadzorovati;

45.

v tem smislu se ne strinja z zaključkom Komisije, ki je privedel do predložitve tega osnutka uredbe;

46.

zato se izreka za zavrnitev tega osnutka uredbe.