17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 423/58

1.

poudarja, da energija morja veliko prispeva k zadovoljevanju prihodnjih energetskih potreb ne samo Evropske unije, temveč tudi globalno; poleg tega podpira njeno vključitev med pet prednostnih področij strategije za modro rast in meni, da bi lahko bila EU pomemben akter na področju energije morja;

2.

ugotavlja, da lahko energija morja kot zanesljiv in predvidljiv obnovljiv vir energije:

3.

poudarja, da energija morja zajema zelo veliko različnih tehnik, kar pomeni, da jo je treba razvijati na mnogih različnih ravneh in v različnih kontekstih. EU je lahko zaradi svojih številnih obalnih regij uspešen globalni akter na tem področju;

4.

je seznanjen z ocenami Evropskega časovnega načrta za energijo morja (EOER) za obdobje 2010–2050:

5.

ugotavlja, da ima Atlantski ocean največji potencial za izkoriščanje energije morja v EU, vendar poudarja, da so pomembna tudi druga morja in vodna območja EU, vključno s Severnim morjem, Baltskim morjem, Rokavskim prelivom in Sredozemskim morjem;

6.

priznava potencial, ki ga ima čista energija morja za številne otoke EU; izkoriščanje te energije bi lahko povečalo energetsko neodvisnost otokov in obrobnih obmorskih regij, tudi najbolj oddaljenih (3), poleg tega pa bi zaradi odpiranja lokalnih delovnih mest v teh skupnostih zagotovilo ogromen potencial za gospodarski in socialni razvoj ter prineslo priložnosti za številna mala in srednje velika pristanišča v EU;

7.

poudarja, da je razvoj sektorja energije morja pomemben za celotno EU: priložnosti za naložbe v raziskave, znanje, spretnosti in razvoj, proizvodnjo in izvoz sestavnih delov ter razvoj dobavnih verig niso omejeni na obalne/otoške regije;

8.

poudarja pomen celovitega pristopa k obnovljivim virom energije na morju. Številni izzivi, povezani z energijo morja, veljajo tudi za druge vire energije na morju in vključujejo na primer dostop do omrežja, povezljivost in pridobivanje spretnosti;

9.

opozarja na različne vrste energije morja: energija plimovanja (npr. pregrajeni zalivi za izkoriščanje energije plimovanja), energija morskih tokov, energija valovanja, gradient slanosti in pretvorba toplotne energije morij (OTEC) (4);

10.

ugotavlja, da je tehnologija za različne vrste energije morja na različni stopnji razvoja, z izjemo energije plimovanja pa so vse v fazi raziskav in razvoja. Večinoma gre za manjše pilotne projekte, naprav, ki bi obratovale v komercialnem obsegu, še ni, ravno tako ni soglasja o najprimernejši tehnologiji;

11.

vendar poudarja, da so pretvorniki energije morskih tokov in energije valovanja vse bolj komercialno zanimivi in lahko postanejo vse bolj pomembni na srednji in dolgi rok, saj lahko proizvajajo energijo na številnih lokacijah;

12.

ugotavlja, da je EU trenutno vodilna na svetu pri razvoju tega sektorja, saj izvaja številne manjše predstavitvene in raziskovalne dejavnosti, ima več kot 500 podjetij, dejavnih v sektorju energije morja, ter izvaja več kot 50 % projektov za izkoriščanje energije plimovanja po svetu; nekateri projekti so bili tudi že finančno zaključeni (5);

13.

priznava, da v mnogih primerih spodbujanje razvoja v smeri energije morja poteka na podnacionalni ravni držav članic: na primer v Cornwallu, Bretaniji, Akvitaniji, regiji Loire, Spodnji Normandiji, Baskiji, Kantabriji, Galiciji, na Škotskem, v Walesu, Flandriji, regiji Västra Götaland itd.;

14.

vendar ugotavlja, da je kljub interesu industrije in udeležbi številnih multinacionalnih družb ter energetskih podjetij v raziskovalnih in razvojnih dejavnostih obseg naložb manjši kot v drugih sektorjih obnovljivih virov energije, zastavljeni cilji na področju uporabe za leto 2020 pa niso bili doseženi;

15.

priznava, da lahko EU brez ustreznih ukrepov izgubi vodilno vlogo v svetu;

16.

poudarja, da je treba odpraviti številne medsebojno povezane ovire za zagotovitev rasti sektorja:

17.

poudarja, da je te izzive sicer treba obravnavati skupaj, vendar je treba prednost nameniti zlasti tehnološkim in finančnim težavam, saj bo brez potrditve koncepta in zanesljive tehnologije industrija težko dosegla prodor in postala donosna;

18.

izraža zaskrbljenost, ker zgodnja faza večine tehnologij na področju energije morja, v povezavi z visokimi stroški zaradi poskusov v morjih, zlasti v težkih in nepredvidljivih razmerah, pomeni glavno oviro za obsežne naložbe, kar otežuje napredek na področju razvoja tehnologije; to je zlasti težava za zasebne vlagatelje, saj sta potrditev koncepta in nadgradljivost tehnologije ključna dejavnika za dostop do financiranja in znižanje stroškov na enoto;

19.

poudarja pomen okoljskih vidikov iz okvirne direktive o morski strategiji in svojega nedavnega mnenja o tej temi (6); nadalje podpira raziskave in inovacije za razvoj trajnostnih rešitev za preskušanje in uporabo energije morja, saj uvajanje energije na morju (hrup, svetloba, vročina in sevanje) vpliva na morsko okolje in morske ekosisteme;

20.

poziva, da se upoštevajo izkušnje, pridobljene v sektorju vetrne energije in energije iz vetrnih elektrarn na morju, pri čemer morajo podjetja in raziskovalni inštituti sodelovati, da se prepreči podvajanje prizadevanj in financiranja ter da se spodbudi standardizacija v industriji, ki je nujna za povečanje stroškovne konkurenčnosti;

21.

ugotavlja, da so zaradi obsega naložb, ki je potreben za uresničitev potenciala energije morja, ključni usklajeni ukrepi med različnimi ravnmi upravljanja v EU; poziva Evropsko komisijo, naj organizira konferenco skupaj z Evropsko investicijsko banko, Evropskim parlamentom in drugimi institucijami EU ter v sodelovanju z državami članicami, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, raziskovalnimi inštituti in univerzami, nevladnimi organizacijami, razvijajočo se industrijo in potencialnimi vlagatelji;

22.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za ustanovitev foruma za energijo morja, ki bo zadolžen za objavo časovnega načrta na tem področju, ki bo usmerjal razvoj tega sektorja, s svojim mnenjem pa si prizadeva zagotoviti, da bi časovni načrt ustrezno upošteval močno lokalno in regionalno razsežnost razvoja tega novo nastajajočega sektorja;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj forum za energijo morja preoblikuje v industrijsko platformo za pospešitev izvajanja ključnih ukrepov, opredeljenih v časovnem načrtu za energijo morja;

24.

poziva k določitvi ciljev EU za energijo morja kot jasne izjave o nameri, da se vlagateljem zagotovi gotovost glede dolgoročnih zavez;

25.

poudarja potrebo po skladnem pristopu k vsem dejavnostim, povezanim z morji in oceani; meni, da bi lahko razvoj sektorja energije morja pomenil spodbudo za razvoj pomorske industrijske politike EU;

26.

pozdravlja nacionalni strategiji za energijo morja, ki sta ju pripravili Irska in Portugalska; pozdravlja vključitev energije morja v nacionalne akcijske načrte za obnovljive vire energije v osmih državah članicah (v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Franciji, na Portugalskem, v Španiji, na Finskem, v Italiji in na Nizozemskem), kot tudi pobude v drugih državah članicah, na primer na Danskem in Švedskem;

27.

poziva države članice, naj z večjo podporo raziskovalnim in predstavitvenim projektom na svojem ozemlju zagotovijo strateško in politično vodstvo pri razvoju tega sektorja; poleg tega poudarja, da morajo države članice zagotoviti stabilen regulativni okvir in stroškovno učinkovite sheme subvencij za obnovljive vire energije, da bi privabile vlagatelje z dolgoročnimi načrti;

28.

ponovno poziva k oblikovanju posebne skupnosti znanja in inovacij za razvoj modrega gospodarstva (7), saj sta pridobivanje spretnosti in prenos idej od pomorskih raziskav k zasebnemu sektorju ključna za razvoj energije morja;

29.

poudarja, da je treba izkoristiti že uvedene uspešne pobude in partnerstva (8) ter v celoti uporabiti znanje, pridobljeno s strateškim načrtom za energetsko tehnologijo (SET) in njegovim stebrom za raziskave, tj. Evropsko zvezo za energetsko raziskovanje; to pomeni, da je treba akterje iz načrta SET, pobude za pametna mesta in programa Obzorje 2020 vključiti v razvoj lokalnih in regionalnih strategij za energijo;

30.

zato pozdravlja vključitev dveh ločenih pozivov k izkoriščanju energije morja v delovni program Modra rast in nizkoogljična energija (LCE) za obdobje 2016–2017, ki je del programa Obzorje 2020 (LCE 15 Scaling up in the ocean energy sector to arrays (Razvoj sektorja energije morja za izgradnjo obratov na morju) ter LCE 16 2nd generation of design tools for ocean energy devices and arrays development and deployment (2. generacija orodij za razvoj in izgradnjo naprav in obratov za izkoriščanje energije morja));

31.

poudarja, da je treba zagotoviti poklicno usposabljanje za pridobitev spretnosti, potrebnih za namestitev in vzdrževanje obratov za proizvodnjo energije morja, ki jih zdaj upravljajo naftne in plinske družbe, ter spodbuditi sektorje k izmenjavi znanja in vzajemnemu učenju;

32.

pozdravlja odobritev državne pomoči aprila 2015 za portugalski načrt za podporo predstavitvenih projektov (50 MW obstoječih zmogljivosti), ki predvidevajo proizvodnjo obnovljive energije morja (energija valovanja, energija plimovanja) in inovativne tehnologije pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju;

33.

ugotavlja, da številni akterji menijo, da so smernice o državni pomoči iz leta 2014 za varstvo okolja in energijo dovolj prožne za podporo predstavitvenih projektov na tem področju;

34.

poziva, naj strokovnjaki za državno pomoč v sodelovanju s forumom za energijo morja izvedejo nadaljnjo tehnično analizo, da se zagotovi, da bodo pri ureditvi državne pomoči upoštevani posebni izzivi, s katerimi se sooča ta sektor, in bodo omogočene večje javne naložbe na primer v mrežno infrastrukturo in obsežne predkomercialne pilotne projekte;

35.

poziva, naj se prihodnji programi financiranja EU, ki podpirajo teritorialno sodelovanje, vključno s transnacionalnim programom za območje Atlantskega oceana, preusmerijo v podporo razvoju energije morja;

36.

priporoča, da se resno razmisli o razvoju atlantske makroregije, ki bo osredotočena na razvoj energije morja; tak pristop bi omogočil določitev jasnih ciljev za sodelovanje med petimi državami članicami in narodi ter regijami na tem območju ter bi lahko privedel do skladne strategije za pomorsko industrijo v atlantski makroregiji, kjer bi bili v ospredju obnovljivi viri energije in povezljivost;

37.

priporoča razvoj ustreznih in prilagojenih strategij in tehnologij za različne morske bazene, s čimer bi izkoristili sedanje izkušnje ter razvoj naprednih tehnologij za regije, ki imajo manj in drugačne možnosti za izkoriščanje energije morja;

38.

pozdravlja sporočilo Komisije C(2015) 6317 Na poti k integriranemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET) in zlasti poziv h krepitvi regionalnega sodelovanja na atlantski obali na področju energije morja, da bi dosegli dodatno zmanjšanje stroškov;

39.

meni, da je znatna javna podpora, tudi prek inovativnih javno-zasebnih partnerstev, bistvenega pomena za razvoj energije morja;

40.

priznava ključen pomen podpornih mehanizmov EIB (9), vendar poudarja, da so na ravni EU potrebni novi in inovativni instrumenti, ki ustvarjajo ugodnejše okolje za podporo naložbam v „bolj tvegane“ inovativne tehnologije na področju energije, zlasti tiste, ki se uporabljajo pri izkoriščanju energije morja;

41.

zato pozdravlja, da sta EIB in Evropska komisija junija 2015 začeli izvajati nove predstavitvene projekte InnovFin na področju energije, in poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj spodbujajo uporabo tega novega mehanizma za podporo projektom za energijo morja;

42.

poudarja pomen naložb v medsebojne povezave, zlasti med državami članicami in njihovimi regijami, nadgradnje infrastrukture za prenos, da se poveča zmožnost za absorpcijo proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, naložb v distribucijska omrežja, razširitve omrežij na oddaljena območja ter razvoja in izvajanja rešitev pametnega omrežja;

43.

poziva Evropsko komisijo in EIB, naj namenita prednost uporabi novega evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki bo podpiral naložbe v sektor energije morja, ter proučita, kako je ta sklad mogoče uporabiti za podporo razvoju omrežja in povezljivosti;

44.

izraža zadovoljstvo, da so številne strategije za pametno specializacijo osredotočene na obnovljive vire energije morja; pozdravlja uvedbo platforme pametne specializacije na področju energije ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bo ta platforma dopolnjevala delo foruma za energijo morja;

45.

pozdravlja vključitev naložb v energijo morja kot prednostne naloge v regionalne operativne programe;

46.

poudarja pomen tesnejše povezave med energetsko in kohezijsko politiko EU ter poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi podrobnosti v zvezi s prednostno obravnavo energije morja v regionalnih operativnih programih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 ter pripravi analizo o tem, katere regije dajejo prednost energiji morja v svojih strategijah za pametno specializacijo;

47.

pozdravlja odločitev Evropskega sveta oktobra 2014 za obnovitev programa NER300 in ugotavlja, da bodo odslej do financiranja upravičeni tudi projekti majhnega obsega (10);

48.

poziva k višji stabilni ceni CO2 in več sredstvom za financiranje (inovativnih) projektov na področju energije iz obnovljivih virov v okviru nove sheme;

49.

pozdravlja projekte, kot je Ocean Energy ERA-NET, ki je namenjen usklajevanju dejavnosti med agencijami držav članic in regij za podporo raziskavam in inovacijam v sektorju, in z veseljem pričakuje številne projekte na področju energije morja, za katere se podpora zagotavlja v okviru programa Obzorje 2020 in drugih programov, kot je Erasmus +;

50.

ponavlja svoj poziv, da se večji politični poudarek nameni ustvarjanju sinergij med proračuni EU, držav članic in poddržavne ravni (lokalnih in regionalnih oblasti) (11) za podporo naložbam, ki so ključne za Evropo, kot je energija morja;

51.

meni, da se energija morja lahko razvija na način, ki izboljšuje naravno okolje;

52.

poudarja, da je treba zagotoviti vključenost regionalnih organov, okoljskih organizacij in drugih nevladnih organizacij v forum za energijo morja ter druge strateške pobude na ravni EU, ter poziva države članice, lokalne in regionalne oblasti ter industrijo, da v celoti sodelujejo s temi organi, da se zagotovi trajnosten razvoj sektorja, s čimer se čim bolj zmanjša vpliv na okolje;

53.

poudarja zelo pomembno vlogo pomorskega prostorskega načrtovanja pri podpiranju razvoja sektorja energije morja, saj je to mehanizem, ki združuje različne uporabnike morij (energetsko industrijo, pomorski promet, akvakulturo, ribištvo, rekreacijo in ohranjanje narave), da vodijo dialog, izmenjujejo informacije in sprejemajo usklajene odločitve o uporabi pomorskega prostora. Vse to pomaga preprečevati konflikte med sektorji, pospešuje razvoj sinergij in zmanjšuje negativne učinke na ekosisteme; poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, ki sodelujejo pri pripravi načrtov pomorskega prostorskega načrtovanja, naj v ta proces vključijo razvoj energije morja;

54.

poudarja, da je treba poenostaviti upravne postopke za načrtovanje in soglasje na ravni lokalnih in regionalnih oblasti in nacionalni ravni, ter v zvezi s tem opozarja na priznane dobre prakse na Škotskem, kjer so uvedli programe sektorskega pomorskega načrtovanja, okoljskih raziskav in strateškega spremljanja in kjer je za izdajo dovoljenj in s tem povezano pomoč pristojen en organ, ki deluje po načelu „vse na enem mestu“;

55.

poudarja pomen dostopa do podatkov in izmenjave informacij, da bi se izognili podvajanju in zmanjšali stroške začetnih dejavnosti, pa tudi kot del širšega javnega interesa za razumevanje morskega okolja in morebitnega vpliva sprememb na morski ekosistem;

56.

poudarja, kako pomembni so razumevanje, spremljanje in raziskovanje morskega okolja in ekologije, da bi se zagotovili obsežnejši podatki od trenutno razpoložljivih. Sem sodi tudi izvajanje obsežnih presoj vplivov na okolje z uporabo ekosistemskega pristopa, da se upošteva biotska raznovrstnost v teh regijah in količinsko opredelijo možni učinki naprav na morsko okolje;

57.

meni, da bi moralo biti obveščanje o prednostih in potencialu energije morja ključna prednostna naloga za pridobitev naklonjenosti državljanov EU;

58.

poudarja, kako pomembna sta dialog in komunikacija z vsemi akterji, tudi ribiči, sektorjem akvakulture in drugimi uporabniki v morskem in pomorskem okolju;

59.

poudarja vlogo, ki jo lahko imata Evropska komisija in Odbor regij pri ozaveščanju o energiji morja, na primer z organizacijo tedna trajnostne energije, dogodka OPEN DAYS – Teden mest in regij, konvencije županov in po možnosti tudi z uvajanjem novih programov.