—

ugotovi, da je ničnostna tožba dopustna;

—

Odločbo Komisije Ares (2014) 3694540 z dne 6. novembra 2014 razglasi za nično v delu, v katerem je bil tožeči stranki zavrnjen celovit dostop do zahtevanih dokumentov, vendar z izjemo spremenjenih osebnih podatkov, ki jih vsebujejo;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

1.

S prvim tožbenim razlogom trdi, da je Komisija kršila člen 15(3) PDEU in člen 4(2), druga alinea, Uredbe (ES) št. 1049/2001 (2) (v nadaljevanju: Uredba o preglednosti) s tem, da ni dokazala, da bi celovito razkritje zahtevanih dokumentov tožeči stranki „specifično in dejansko“ oslabilo varstvo „sodnih postopkov“, in s tem, da ni ustrezno ocenila, ali vseeno ne prevlada javni interes za razkritje. Tožeča stranka trdi, da Komisija ni dokazala, da bi celovito razkritje zahtevanih dokumentov tožeči stranki „specifično in dejansko“ oslabilo varstvo „sodnih postopkov“, ker, prvič, za zahtevane dokumente ne velja domneva varstva „aktov sodnih postopkov“, drugič, Komisijino abstraktno sklicevanje na načelo enakosti orožij ne more upravičiti razširitev te domneve na nesodne dokumente, in tretjič, Komisijino abstraktno sklicevanje na postopke, ki potekajo, enakost orožij in možnost pravne službe, da brani veljavnost Direktive o tobačnih izdelkih, ni dovolj za dokaz, da bi razkritje specifično in dejansko oslabilo varstvo „sodnih postopkov“.

2.

Z drugim tožbenim razlogom trdi, da je Komisija kršila člen 15(3) PDEU in člen 4(3), drugi pododstavek, Uredbe o preglednosti s tem, da ni dokazala, da bi celovito razkritje zahtevanih dokumentov tožeči stranki „specifično in dejansko“ oslabilo njen postopek odločanja. Tožeča stranka trdi, da je Komisija navedla le nejasne trditve glede škode, domnevno povzročene sodelovanju med službami, ni pa dokazala nobenega resnega zunanjega pritiska, ki bi lahko resno oslabil postopek odločanja. Komisija je tudi storila očitno napako pri presoji, ali prevlada javni interes, saj je pri tehtanju z varstvom njenega postopka odločanja uporabila napačen interes.