21.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 19/28

1.

pozdravlja sporočilo Evropske komisije, v katerem je med nalogami zdravstvenih sistemov navedeno, da morajo omogočati ne le daljše, temveč tudi boljše življenje ter s tem prispevati k izboljšanju zdravja državljanov. Za zdravje posameznika – če ga razumemo kot fizično in psihično dobro počutje – so poleg storitev zdravstvenega sistem ključni tudi drugi dejavniki;

2.

poziva, naj se zdravju samemu pripiše status vrednote, izdatki za zdravstvene sisteme pa naj se dojemajo kot naložbe v zdravje prebivalstva, katerih pozitivni vpliv se lahko kaže v višji produktivnosti, večji ponudbi delovne sile in trdnih javnih financah;

3.

ugotavlja, da se podnacionalne oblasti po vsej EU soočajo z enakimi izzivi: zdravstveni stroški naraščajo, prebivalstvo se stara ter vse bolj oboleva za kroničnimi boleznimi in več boleznimi hkrati (t. i. multimorbidnost), zaradi česar še bolj narašča povpraševanje po ponudbi zdravstvenih storitev. Odbor regij poudarja, da so za obvladovanje teh izzivov odgovorne nacionalne, regionalne in lokalne oblasti;

4.

pozdravlja in podpira pravico, da imajo državljani EU dostop do učinkovitega in visokokakovostnega zdravljenja ter da želi Evropska komisija na podlagi izkušenj preteklih let podpreti države članice pri razvoju strategij, s pomočjo katerih bodo zdravstveni sistemi postali učinkovitejši in prožnejši ter olajšali dostop do zdravstvenega varstva;

5.

poziva k upoštevanju člena 168 PDEU, v skladu s katerim je zdravstvo načeloma v pristojnosti posameznih držav, in spoštovanju načela subsidiarnosti. V zvezi s tem opozarja, da so za zdravstveno politiko pristojne države članice, v večini primerov pa imajo glavnino pristojnosti v zdravstvu lokalne in regionalne oblasti;

6.

je seznanjen s tem, da je leta 2013 v okviru evropskega semestra enajst držav članic prejelo priporočilo, naj reformirajo svoj zdravstveni sistem. Odbor regij želi v zvezi s tem spomniti, da razlike v zdravstvenih sistemih držav članic odražajo različne družbene odločitve, in opozarja na člen 168 PDEU, v skladu s katerim je vloga EU v zdravstvu omejena na dopolnjevanje nacionalne politike;

7.

se strinja, da na zdravstvo še posebej vplivajo inovacije, in priznava velik gospodarski pomen tega sektorja. Vendar priporoča, da se pred trenutnimi gospodarski razmerami daje prednost temeljnim vrednotam, ki jih je leta 2006 priznal Svet (za zdravje) – univerzalnosti zdravstvenih sistemov v EU, dostopu do kakovostnega zdravstvenega varstva, enakosti in solidarnosti;

8.

se zaveda, da so zaradi gospodarske krize v državah članicah nastale finančne omejitve, vendar hkrati opominja, da morajo biti zdravstveni sistemi tako trajnostni, da bodo ustrezali temeljnim skupnim vrednotam v prihodnosti in tudi že danes;

9.

je zadovoljen, da namerava Evropska komisija v prizadevanju, da podpre države članice pri ocenjevanju učinkovitosti njihovih zdravstvenih sistemov, tesneje sodelovati z organizacijami, kot sta SZO in OECD;

10.

priporoča Komisiji, naj bo preudarna pri oblikovanju celostnega sistema poročanja za ocenjevanje rezultatov zdravstvenih sistemov, in opozarja, da je mogoče s tesnejšim sodelovanjem s SZO in OECD uporabiti že zdaj razpoložljive podatke;

11.

poziva države članice, naj okrepijo in po potrebi tudi razširijo obstoječe zmogljivosti, da zagotovijo neprekinjeno in samodejno zbiranje zdravstvenih podatkov, saj bo to pripomoglo k visoki kakovosti mednarodnih podatkovnih zbirk v organizacijah, kot sta SZO in OECD;

12.

opozarja, da je treba za ocenjevanje rezultatov zdravstvenih sistemov uporabljati razširjene in enostavno dostopne kazalnike, kot so stopnja preživetja pri nekaterih boleznih in čakalne dobe; pozdravlja okvir za vrsto skupnih evropskih meril za ocenjevanje rezultatov zdravstvenih sistemov, ki naj bi podprl politično razpravo in prednostno razvrščanje v državah članicah;

13.

se strinja, da je medsebojni vpliv zdravstvenih sistemov držav članic večji zaradi naraščajoče mobilnosti pacientov in zdravstvenih delavcev, in opozarja, da je treba pri tesnejšem sodelovanju zdravstvenih sistemov, ki je odziv na ta pojav, upoštevati tudi znanje z lokalne in regionalne ravni;

14.

opaža, da so razpoložljivost dobro izobražene delovne sile z možnostjo nadaljnjega usposabljanja, zagotavljanje sposobnosti, dobro upravljanje in ustrezen pretok informacij v sistemu zlasti značilni za zdravstvene sisteme, v katerih so pristojnosti prenesene na lokalno in regionalno raven;

15.

opozarja, da je treba povezovanje zdravstvenega varstva opraviti hkrati z okrepljenim vključevanjem pacientov ter z večjo osredotočenostjo na kakovost oskrbe, ter meni, da bi bilo treba o delu skupine strokovnjakov Evropske komisije na tem in na drugih področjih razpravljati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, na primer v obliki javnih posvetovanj o ugotovitvah te skupine strokovnjakov;

16.

priznava, da morajo biti zdravstveni sistemi prožni, se morajo znati prilagajati različnim danostim in pomembne izzive obvladovati tudi z omejenimi viri, ter meni, da je treba te značilnosti zagotavljati na podlagi lokalne in regionalne odgovornosti za zdravje državljanov;

17.

je zadovoljen, da Evropska komisija priznava pomen zdravstva pri odpravljanju socialnih posledic gospodarske krize, vendar poudarja, da je treba pri sprejemanju odločitev o obvladovanju resnejših gospodarskih kriz in problemov analizirati morebitne negativne posledice teh odločitev za zdravje prebivalstva, da jih bo mogoče preprečiti;

18.

pozdravlja in podpira pripravo strategije za socialno vključenost, v okviru katere se bo zagotavljal obsežen dostop do dobrega in cenovno dostopnega zdravstvenega varstva s ciljem, da se odpravi vse večja zdravstvena neenakost v državah članicah;

19.

pozdravlja in podpira tekoče delo za varnost pacientov na ravni EU ter poziva, da se izkušnje pacientov in vključevanje pacientov ter tudi nadaljnje usposabljanje zaposlenih kot ključna področja prednostno vključijo v prihodnje pobude EU v zdravstvu;

20.

opozarja, da je težko opredeliti rezultate zdravstva, kar otežuje primerjave med državami članicami, se pa strinja, da so meritve in primerjave učinkovitosti zdravstvenih sistemov pomemben cilj;

21.

je vendarle prepričan, da je treba primerjave med državami članicami izključno za namene učenja in izmenjave izkušenj opravljati z zanesljivimi postopki. Na ta način dobijo države članice priložnost za spremljanje napredka lastnih prizadevanj za izboljšanje z mednarodnega vidika;

22.

se strinja, da je na posebnih področjih, za katera mednarodne organizacije (na primer SZO in OECD) ne morejo dati na voljo zadostnih podatkov, morda treba ustvariti evropsko podatkovno bazo;

23.

je zadovoljen, da Evropska komisija v sporočilu opominja na načela evropskega socialnega pakta ter opozarja na to, kako pomembni so pregledna merila za dostop do zdravstvenega varstva in zaveza, da nobeni skupini prebivalstva ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva;

24.

se strinja z ugotovitvijo, da je dostop zelo težko izmeriti, vendar poudarja, da so kazalniki, v katere se stekajo poročila o izkušnjah državljanov, ključni indic za mnenje državljanov o dostopu do zdravstvenega varstva;

25.

se strinja, da bi se bilo treba pri ocenjevanju dostopa do zdravstvenega varstva osredotočiti tako na delež prebivalstva, ki je oskrbljen z zdravstvenimi storitvami, kot na obseg teh storitev, vendar opozarja, da so razlike v oskrbi in obsegu oskrbe odraz različnih družbenih odločitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

26.

se strinja, da je dostopnost pogoj za dostop do zdravstvenih storitev, kar se nanaša na čakalne dobe, oddaljenost in delovno silo v zdravstvu. Vendar opozarja, da se včasih ni mogoče izogniti temu, da so specialistične zdravstvene storitve zbrane na enem kraju, čeprav to pomeni daljša potovanja, če namreč želimo zagotoviti zadostno strokovno znanje na posameznih področjih zdravljenja. Treba pa je vendarle poskrbeti, da bodo imeli tudi ljudje v demografsko in geografsko prikrajšanih regijah dostop do takšnih specialističnih zdravstvenih storitev;

27.

poudarja, da se v odročnih krajih in krajih z neugodno demografsko strukturo (močno razpršena poseljenost, nizka gostota prebivalstva, izrazito staranje prebivalstva, otoki in gorska območja) srečujejo s posebnimi izzivi, ki so še posebej očitni v zdravstvu;

28.

priznava, da so celostni modeli oskrbe in rešitve e-zdravja možni odgovori na problem dostopnosti do zdravstvenih sistemov v državah članicah, ki lahko zlasti v geografsko in demografsko prikrajšanih regijah ponudijo rešitve;

29.

v zvezi s tem pogreša omembo dejstva, da imajo zlasti invalidi včasih omejen dostop do zdravstvenih storitev, in ob upoštevanju člena 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov Evropsko komisijo opozarja na njeno zavezo [COM(2010) 636 final], da bo pri izvajanju politik za reševanje neenakosti v zdravstvu posebno pozornost namenila invalidom;

30.

pozdravlja, da je direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu pozornost močneje preusmerila na vprašanje odgovornosti zdravstvenih sistemov za dostop do zdravstvenega varstva;

31.

je zadovoljen, da je eden osrednjih namenov Evropske komisije zdravstvenim delavcem tudi v prihodnje priznati pomembno posvetovalno vlogo ter da bo to lahko potekalo v sodelovanju z drugimi sektorji; opozarja, da je pri prihodnjem delu mogoče uporabiti obsežno lokalno in regionalno strokovno znanje v zvezi s takšnimi oblikami sodelovanja;

32.

podpira izmenjavo informacij o izboljšanju dostopa do zdravil, vendar opozarja, da so odločitve o določanju cen in povračil pacientom rezultat družbenih odločitev ter usmeritev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poudarja pa, da bi večja preglednost pri določanju cen medicinskih proizvodov vodila v učinkovitejšo uporabo virov;

33.

je seznanjen, da namerava Evropska komisija tudi v prihodnje podpreti države članice pri načrtovanju delovne sile v zdravstvu, s čimer bo pripomogla k obvladovanju izzivov, povezanih z mobilnostjo zdravstvenih delavcev;

34.

se strinja, da morajo države članice poskrbeti za ustrezno izvajanje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu;

35.

je seznanjen, da je Evropska komisija v okviru evropskega semestra priporočila reformo zdravstvenih sistemov v državah članicah, in v zvezi s tem navaja člen 168 PDEU, v skladu s katerim je vloga EU v zdravstvu omejena na dopolnjevanje politike posameznih držav;

36.

je zadovoljen, da Evropska komisija podpira države članice pri reformi njihovih zdravstvenih sistemov, tako da daje pobude za učenje in izmenjavo najboljših praks z drugimi državami članicami in regijami;

37.

opozarja, da so lahko zadostne in dolgoročne naložbe v zdravstvene sisteme dolgoročno ugodnejše kot kratkoročni in od gospodarske rasti odvisni finančni vidiki, ter meni, da bi bilo treba v prihodnosti dati prednost ugotavljanju tako kratkoročnih kot dolgoročnih učinkov naložb v zdravstvu;

38.

priznava, da morajo biti zdravstveni sistemi finančno trdni, vendar meni, da kratkoročni in od gospodarske rasti odvisni finančni vidiki ne smejo imeti prednosti pred zdravjem kot vrednoto, varnostjo in udeležbo pacientov ter nadaljnjim usposabljanjem zaposlenih;

39.

ceni in pozdravlja delo Evropske komisije, ki je opredelila šest dejavnikov prožnosti, ki lahko pripomorejo k temu, da zdravstveni sistemi prebivalstvu zagotavljajo dostopno in učinkovito zdravstveno varstvo;

40.

je zadovoljen, da Evropska komisija podpira visoko zastavljen cilj glede mreže za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, ki je bila vzpostavljena z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ter se strinja, da bo s tem zmanjšano podvajanje dela organov;

41.

je seznanjen, da je Evropska komisija osredotočena na pošiljanje informacij o pacientih zadevnim izvajalcem zdravstvenega varstva, in ji priporoča, naj države članice podpre pri tej nalogi, tako da spodbuja širjenje znanja in izmenjavo najboljših praks pri uporabi informacijskih tokov;

42.

opozarja na precejšnje znanje o zdravstvu z vidika državljanov na lokalni in regionalni ravni ter meni, da je aktivno vključevanje tega znanja pomembnejše od preučevanja možnosti za celovit Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture;

43.

meni, da morebitne sinergije zdravstvenih sistemov v obmejnih regijah niso v celoti izkoriščene. Lahko bi namreč izboljšale dostopnost zdravstvenih sistemov in koristile pacientom. Odbor poziva ustrezne organe držav članic, naj spodbudijo sprejetje sporazumov o sodelovanju na tem področju;

44.

meni, da bi bilo mogoče s tesnejšim sodelovanjem s SZO in OECD izkoristiti že obstoječe podatke tudi za raziskovalno infrastrukturo.