29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/115

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel Priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav članic oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 9. julija 2013 sprejel Priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2013 in dal mnenje o dopolnjenem programu Slovenije za stabilnost za obdobje 2012–2016. Komisija je 15. novembra 2013 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Slovenije za leto 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Slovenijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Slovenijo, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Sloveniji še naprej obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni spremljanje in nadaljnji odločni ukrepi politike. Čeprav so se neravnotežja v letu 2013 zmanjševala zaradi makroekonomskega prilagajanja in ukrepanja Slovenije na področjih politik, obseg potrebnega popravka pomeni, da še vedno obstajajo precejšnja tveganja. Posebno pozornost je treba nameniti tveganjem, ki izhajajo iz gospodarske strukture, za katero so značilni neučinkovito korporativno upravljanje, velika vpletenost države v gospodarstvo, izgube stroškovne konkurenčnosti, presežek dolga podjetij in precejšnje povečanje javnega dolga. Čeprav je bil dosežen znaten napredek pri čiščenju bilanc stanja bank, so še vedno potrebni odločni ukrepi za popolno izvedbo celostne strategije za bančni sektor, vključno s prestrukturiranjem, privatizacijo in okrepljenim nadzorom.

(8)

Slovenija je 5. marca 2014 prejela samostojno priporočilo Komisije, v katerem so bili organi pozvani, naj si nadalje prizadevajo za zagotovitev doslednega spoštovanja priporočila Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in poročajo o dodatnih ukrepih v posebnem oddelku programa za stabilnost za leto 2014.

(9)

Slovenija je 15. aprila 2014 predložila nacionalni program reform za leto 2014, 24. aprila 2014 pa še svoj program za stabilnost za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)

Cilja proračunske strategije iz programa za stabilnost za leto 2014 sta odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2015 in doseči srednjeročni cilj do leta 2017. Program za stabilnost potrjuje prejšnji srednjeročni cilj uravnoteženega proračuna, kar je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Vendar (ponovno izračunani) strukturni saldo po pričakovanjih ne bo dosegel srednjeročnega cilja do leta 2017. V programu za stabilnost je načrtovano zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2015 v skladu s ciljem, določenim v priporočilu iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za obdobje po letu 2015 je v programu za stabilnost predvideno enakomerno zmanjševanje primanjkljaja in nato doseganje presežka v višini 0,3 % BDP leta 2018. V programu za stabilnost je napovedano, da bo javni dolg najvišji v letu 2015 z 81,1 % BDP, preden se bo v letu 2016 zmanjšal na 76 % BDP. Proračunska strategija, opisana v programu za stabilnost, je v glavnem v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost in ga je pripravil neodvisen organ (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), je konservativen. V programu za stabilnost so opredeljeni nekateri dodatni ukrepi, ki zmanjšujejo razliko do potrebnega fiskalnega napora. Glede na to se smatra, da se je v programu za stabilnost delno upoštevalo samostojno priporočilo Komisije. Kljub temu so prisotna negativna tveganja, saj ukrepi, na katerih temelji program za stabilnost, niso dovolj natančni, številne med njimi pa je treba še sprejeti.

Vse morebitne dodatne potrebe po dokapitalizaciji bank, ki bi bile posledica pregleda kakovosti sredstev bank in obremenitvenega testa, izvedenih v Sloveniji v letu 2013, bi povečale deleža primanjkljaja in dolga, medtem ko bi prihodki od uspešne privatizacije državnih podjetij ali bank, ki niso bili zajeti v napovedi programa, zmanjšali zadolženost. Po napovedi Komisije je fiskalni napor za obdobje 2013–2014 za 1,4 % BDP premajhen v smislu (popravljene) spremembe strukturnega salda in za 0,5 % BDP v smislu količine ukrepov, ki so bili ocenjeni kot potrebni ob izdaji priporočila iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za leto 2015 je v programu za stabilnost napovedan primanjkljaj v skladu s priporočilom iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v napovedi služb Komisije iz pomladi 2014 pa je primanjkljaj ocenjen na 3,1 % BDP.

(11)

Poleg tega se na podlagi napovedi Komisije pričakuje, da bo fiskalni napor, merjen tako s (popravljeno) spremembo strukturnega salda kot s povezano količino diskrecijskih ukrepov, ki bodo izvedeni, nekoliko manjši od ravni, ki jo je Svet priporočil za leto 2015. Na podlagi ocene programa za stabilnost in napovedi Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so v letu 2014 in pozneje potrebna dodatna prizadevanja, vključno s potrebnim strukturnim naporom, da se bo priporočilo iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upoštevalo.

(12)

Kar zadeva fiskalno pravilo, je Državni zbor v letu 2013 odobril ustavno podlago za vključitev pravila o uravnoteženih javnih financah v strukturnem smislu v ustavo. Vendar potrebna izvedbena zakonodaja, tj. zakon o fiskalnem pravilu, ki bi morala začeti veljati novembra 2013, še ni sprejeta. Zlasti je treba sprejeti potrebno pravno podlago, da se določijo vloga, pristojnosti in neodvisno delovanje fiskalnega sveta. Pravočasno dokončanje izčrpnega pregleda odhodkov vseh proračunskih uporabnikov v zdravstvu, ki je med ključnimi področji odhodkov, bi lahko pomagalo opredeliti ukrepe za fiskalno konsolidacijo ter možnosti za povečanje učinkovitosti in gospodarnosti.

(13)

Leta 2013 je bilo priporočeno, naj Slovenija okrepi dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema ter izboljša učinkovitost, gospodarnost in kakovost sektorja dolgotrajne oskrbe. Pri izvajanju tega priporočila je Slovenija dosegla omejen napredek. Aprila 2014 je bila dokončana ocena pokojninske reforme iz leta 2012 in prve ugotovitve so pozitivne. Čeprav so bili doseženi določeni javnofinančni prihranki, se raven pokojnin ni spremenila. Slovenija se na srednji in dolgi rok sooča z velikimi tveganji za fiskalno vzdržnost, zlasti zaradi povečanja porabe zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji. Zato bo treba srednjeročno reformirati pokojninski sistem in sistem dolgotrajne oskrbe, da se skupni odhodki srednjeročno in dolgoročno stabilizirajo, ter ob tem zagotoviti ustreznost pokojnin in dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe. Organi načrtujejo pripravo bele knjige o celostni pokojninski reformi. Konec leta 2013 je bil sprejet načrt za reformo sistema dolgotrajne oskrbe, sprejetje zakonodaje na tem področju pa se pričakuje do konca leta 2014. Vendar obstaja tveganje, da bo sprejeta pozneje zaradi zaostankov pri reorganizaciji sistema zdravstvenega zavarovanja, ki trenutno poteka.

(14)

Razmere na trgu dela so se poslabšale. Stopnja brezposelnosti je v letu 2013 dosegla 10,3 %, stopnja brezposelnosti mladih pa se je zvišala na 21,6 %, pri čemer se je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, med letoma 2011 in 2013 povečal za 2,1 odstotne točke. Ocena reforme trga dela iz leta 2013 kaže na upadajočo segmentacijo med pogodbami za določen in za nedoločen čas, čeprav zaradi večje uporabe drugih oblik pogodb za določen čas, medtem ko je učinek spodbud za zaposlovanje starejših in mladih še vedno nejasen. Segmentacija trga dela se obravnava z boljšo regulacijo študentskega dela. Medtem ko nov zakon čaka na potrditev, obstaja zaskrbljenost o tem, ali bodo v njem ustrezno obravnavane pomanjkljivosti prejšnjih predpisov. Vlada je dosegla omejen napredek pri izvajanju lanskega priporočila o minimalni plači, ki se še naprej usklajuje samo z inflacijo, medtem ko zakon o minimalni plači omogoča tudi usklajevanje z drugimi ekonomskimi dejavniki. Pri oblikovanju učinkovitih in prilagojenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter obravnavi neusklajenosti kvalifikacij in potreb na trgu dela je bil dosežen omejen napredek.

(15)

Vlada je dosegla znaten napredek pri izpolnjevanju priporočil o stabilnosti bančnega sektorja, saj je izvedla verodostojen pregled kakovosti sredstev in obremenitveni test, hitre dokapitalizacije in prenos slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank. Vendar delo še zdaleč ni zaključeno in še vedno so potrebni odločni ukrepi za dokončanje in izvajanje celostne strategije za bančni sektor, kot je bila napovedana decembra 2013, vključno s prestrukturiranjem, privatizacijo in okrepljenim nadzorom. Raven slabil posojil v podjetniškem sektorju je še vedno visoka. Zato je za banke pomembno, da povečajo svoje notranje zmogljivosti za prestrukturiranje in zmanjšanje obsega slabih posojil, vključno z okrepitvijo notranjih služb za upravljanje premoženja in prestrukturiranje, da se pospeši obravnava slabih posojil ter ob tem izterja čim več sredstev in ohranijo podjetja, ki so sposobna preživetja. Vsi nadaljnji prenosi slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank morajo biti skrbno načrtovani, da se olajša hitro in učinkovito prestrukturiranje podjetniških posojil, zlasti v primeru zapletenih medsebojno povezanih posojil znotraj skupin. Pričakujeta se celostna strategija upravljanja in poslovni načrt, v katerih bodo opredeljeni cilji glede izterjave za Družbo za upravljanje terjatev bank. Na podlagi rezultatov pregleda kakovosti sredstev in obremenitvenega testa so potrebni dodatni odločni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora za vse banke, zlasti za tiste, ki so še vedno v državni lasti, in sicer z okrepitvijo obvladovanja tveganj, izboljšanjem postopkov odobritve posojil ter povečanjem kakovosti in razpoložljivosti podatkov, pri čemer je cilj zmanjšati obseg slabih posojil in tveganj v prihodnosti.

(16)

Vlada je dosegla omejen napredek pri izvajanju priporočila o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti, ki predstavljajo šestino dodane vrednosti in so povezana v zapleteno mrežo domačih bank, zavarovalniških skupin in nefinančnih podjetij z znatno stopnjo navzkrižnega lastništva. Raven vpliva države v Sloveniji povzroča precejšnja tveganja za javne finance, in sicer tako neposredno kot posredno z obveznostmi, ki izhajajo iz jamstev. Usklajena strategija za upravljanje podjetij v državni lasti bi skupaj z izboljšanim korporativnim upravljanjem ustvarila ugodnejše okolje za privabljanje neposrednih tujih naložb. Čeprav so bili s pripravo seznama 15 podjetij za hitro privatizacijo maja 2013 storjeni prvi koraki, napredek ni enakomeren in obstaja precejšnje tveganje, da roki ne bodo doseženi. Z nekolikšno zamudo je bila aprila 2014 sprejeta nova zakonodaja o Slovenskem državnem holdingu, ki bo centraliziral upravljanje državnega premoženja. Celostna strategija in natančna klasifikacija ključnih in neključnih naložb, vključno s tistimi za privatizacijo, se še pričakujeta. Treba je opredeliti in izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev procesa prestrukturiranja in doseganje njegovih ciljev, med drugim vključno z izterjanjem čim višjih zneskov za upnike in pripravo seznama najnujnejših primerov za hitro prestrukturiranje in zmanjšanje obsega slabih posojil.

(17)

Leta 2013 je bil spremenjen zakonodajni okvir za insolventnost, da bi se omogočilo hitro reševanje slabih posojil, vendar je v veliki meri še nepreizkušen. Visoka stopnja zadolženosti in finančnih težav sta omejili zmogljivosti podjetniškega sektorja za investicije v prihodnje projekte. Nujno potrebno finančno prestrukturiranje in prestrukturiranje poslovanja podjetniškega sektorja se morata v večjem obsegu šele začeti. Za pospešitev procesa prestrukturiranja in zmanjšanja obsega slabih posojil ter pospešitev pogajanj o prestrukturiranju, zlasti pri zapletenih vzajemno povezanih posojilih znotraj skupin, je treba različne kreditne izpostavljenosti v bančnem sistemu obravnavati na konsolidirani ravni. Pri podpori in pospešitvi tega procesa bi lahko prevzela pobudo centralizirana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh deležnikov. Medtem je hitro in učinkovito dokončanje nekaterih nujnih tekočih primerov v okviru Družbe za upravljanje terjatev bank ključnega pomena.

(18)

Slovenija ima kljub svojemu potencialu enega najnižjih deležev neposrednih tujih naložb v Uniji (34,1 % BDP v primerjavi s 47,1 % BDP, kot je znašalo povprečje v Uniji v letu 2012). Privatizacija in prestrukturiranje podjetij sicer ponujata številne nove priložnosti za zasebne vlagatelje, vendar obstajajo dokazi, da nezadostno razvito poslovno okolje in kultura Slovenijo ovirata, da bi to v celoti izkoristila. Leta 2012 se je začel proces deregulacije reguliranih poklicev in doslej se je število reguliranih poklicev zmanjšalo s 323 na 262. Nadaljnja deregulacija reguliranih poklicev bi prispevala k povečanju števila domačih in tujih ponudnikov storitev in tako k večji konkurenci. Obstajajo možnosti za večjo skladnost ukrepov, načrtovanih za izboljšanje poslovnega okolja in podjetniških dejavnosti. V okviru tega bo prihodnja strategija pametne specializacije v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 zagotovila priložnost za osredotočanje na ključne ukrepe, kot je ustvarjanje inovativnih proizvodov, s katerimi se bo lahko trgovalo.

(19)

Slovenija je v začetni fazi priprave predlogov za obsežno reformo javnega sektorja (ki naj bi bila sprejeta januarja 2015). V okviru tega mora ponovno vzpostaviti kakovost in verodostojnost javne uprave. Slovenija je dosegla določen napredek pri izboljšanju kakovosti pravosodnega sistema in zmanjšala število nerešenih primerov. Reforma vodenja sodnih postopkov na področju gospodarskega in civilnega prava je izboljšala delovanje pravosodnega sistema. Nedavni pozitivni trendi v zvezi s sodnimi postopki v civilnih in gospodarskih zadevah so se ohranili.

(20)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo slovenske ekonomske politike. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Sloveniji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 8 v nadaljevanju.

(21)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 1 do 8 v nadaljevanju.

(23)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Kot država, katere valuta je euro, bi morala Slovenija tudi zagotoviti popolno in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Okrepi proračunsko strategijo z dovolj podrobno opredelitvijo strukturnih ukrepov za leto 2014 in pozneje, da zagotovi odpravo čezmernega primanjkljaja na vzdržen način do leta 2015, in sicer z dosego strukturne prilagoditve, določene v priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Trajna odprava fiskalnih neravnotežij zahteva verodostojno izvajanje ambicioznih strukturnih reform, da se poveča sposobnost prilagajanja ter spodbudita rast in zaposlovanje. Po uspešni odpravi čezmernega primanjkljaja izvaja strukturno prilagajanje v višini najmanj 0,5 % BDP na leto, še več pa v ugodnih gospodarskih razmerah, ali poskrbi, da je pravilo o zadolževanju izpolnjeno, da se zagotovi vzdržno zmanjševanje visokega deleža javnega dolga. Za okrepitev verodostojnosti fiskalne politike čim prej zaključi sprejetje pravila o uravnoteženih javnih financah v strukturnem smislu, srednjeročni proračunski okvir naredi zavezujoč, vseobsegajoč in pregleden ter sprejme potrebno pravno podlago za delovanje fiskalnega sveta, v kateri bo določila njegove pristojnosti v okviru proračunskega procesa ter jasne postopke za spremljanje proračunskih rezultatov. Do konca leta 2014 začne celovit pregled izdatkov na področju zdravstva, ki bo zajemal tako raven centralne države kot lokalno raven, neposredne in posredne proračunske uporabnike ter izvajalce javnih služb in storitev v lasti občin, da se dosežejo proračunski prihranki v letu 2015 in pozneje.

2.

Se na podlagi javnih posvetovanj dogovori o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema in ustreznosti pokojnin po letu 2020, ki bodo zajemali prilagoditev ključnih parametrov, kot sta povezava zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema. Obvladuje s staranjem prebivalstva povezane stroške za dolgotrajno oskrbo tako, da se prejemki v naravi in v denarju usmerijo na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, in s preusmeritvijo iz institucionalne oskrbe v pomoč na domu.

3.

Po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami do konca leta 2014 pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da gibanje plač, vključno z minimalno plačo, podpira konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest. Ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda sistem usklajevanja minimalne plače. Sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjševanje segmentacije trga dela, zlasti z obravnavanjem učinkovitosti spodbud za zaposlovanje mladih in starejših delavcev ter uporabo pogodb civilnega prava. Sprejme zakon o študentskem delu. Prednostno obravnava doseganje mladih, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje ali vpisani v šolo, z zagotavljanjem ustreznih zmogljivosti teh zavodov. Poveča zaposlenost nizkokvalificiranih in starejših delavcev, prilagodi delovno okolje daljši delovni dobi in osredotoči vire na potrebam prilagojene ukrepe aktivne politike zaposlovanja, hkrati pa izboljša njihovo učinkovitost. Odpravi neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela s povečanjem privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter z nadaljnjim sodelovanjem z ustreznimi deležniki pri ocenjevanju potreb na trgu dela.

4.

V skladu z načrti do konca leta 2014 privatizira NKBM, pripravi Abanko na privatizacijo v letu 2015 ter nadaljuje s hitrim izvajanjem načrtov prestrukturiranja bank, ki prejemajo državno pomoč, in potrebno konsolidacijo bančnega sektorja. Na podlagi izkušenj iz pregleda kakovosti aktive bank in obremenitvenega testa avgusta 2014 dokonča celovit akcijski načrt za banke, vključno s posebnimi ukrepi za izboljšanje upravljanja, nadzora, obvladovanja tveganj, postopka za odobritev posojil ter kakovosti in razpoložljivosti podatkov. Poveča zmogljivosti bank za prestrukturiranje in zmanjšanje obsega slabih posojil, vključno z okrepitvijo notranjih služb za upravljanje premoženja in prestrukturiranje. Razjasni pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank z objavo izčrpne strategije upravljanja in poslovnega načrta do septembra 2014 z namenom podrobnega opisa njene vloge pri prestrukturiranju državnih naložb, ciljev glede izterjave, proračunov, načrtov za upravljanje sredstev in pričakovanih donosov ob hkratnem zagotavljanju ustreznih virov.

5.

Nadaljuje z izvajanjem privatizacije, napovedane v letu 2013, v zastavljenih časovnih rokih. Sprejme strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb v skladu s časovnim načrtom in opredelitvami, določenimi v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu iz leta 2014. Do novembra 2014 sprejme kratkoročni (eno- do dveletno obdobje) načrt za odprodajo več preudarno izbranih naložb z jasno določenim časovnim načrtom. Postane Slovenski državni holding v celoti operativen kot organ za upravljanje preostalih naložb v državni lasti in odprodajo naložb, določenih v skladu z akti upravljanja, v zakonsko določenih rokih. Do septembra 2014 sprejme in začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, da se zagotovi profesionalno, pregledno in neodvisno upravljanje.

6.

Do konca leta 2014 dokonča krovni načrt za prestrukturiranje podjetij v okviru jasno določenih prednostnih nalog in učinkovitega procesa izvajanja. Ustanovi centralizirano delovno skupino za prestrukturiranje podjetij, ki bo spremljala in usklajevala celoten proces prestrukturiranja ter zagotovila potrebno strokovno znanje, usmerjanje in svetovanje ter olajšala pogajanja med vsemi vpletenimi deležniki. Pripravi seznam podjetij, ki jih je treba najbolj nujno prestrukturirati ter ob tem izterjati čim višje zneske za upnike. Spodbuja uporabo razpoložljivih pravnih mehanizmov in najboljših mednarodnih praks pri vseh deležnikih v procesu prestrukturiranja. Do septembra 2014 oceni nedavne spremembe zakonodaje o insolventnosti, in je pripravljena, da po potrebi uvede morebitne dodatne ukrepe. Nadalje skrajša trajanje sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah, vključno z zadevami v okviru zakonodaje o insolventnosti, ter število nerešenih primerov, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje in insolventnost.

7.

Zmanjša poslovne ovire v Sloveniji na ključnih področjih gospodarskega razvoja, da postane država privlačnejša za neposredne tuje naložbe, zlasti s pospešeno deregulacijo reguliranih poklicev in zmanjšanjem upravnih obremenitev, vključno z racionalnejšimi sistemi izdajanja dovoljenj. Zagotovi zadostno in neodvisno financiranje Javne agencije RS za varstvo konkurence ter poveča njeno institucionalno neodvisnost. Racionalizira prednostne naloge ter zagotovi skladnost strategije za raziskave in razvoj iz leta 2011 in strategije za slovensko industrijsko politiko iz leta 2013, tudi v okviru prihodnje strategije za pametno specializacijo in strategije za promet, ter zagotovi njihovo hitro izvajanje in oceno učinkovitosti.

8.

Sprejme učinkovite ukrepe za boj proti korupciji, poveča preglednost in odgovornost ter uvede zunanje ocenjevanje uspešnosti in postopke za nadzor kakovosti.