29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/102

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav oziroma vlad držav članic so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Na Portugalskem je do 17. maja 2014 potekal program za makroekonomsko prilagoditev v skladu s členom 1(2) Izvedbenega sklepa Sveta 2011/344/EU (3), ki določa, da se finančna pomoč da na voljo za obdobje treh let. Svet je 23. aprila 2014 odločil (4), da se razpoložljivost finančne pomoči podaljša za šest tednov, s čimer bi se omogočila obsežna in temeljita ocena spoštovanja pogojev programa ter pravilno izplačilo zadnjega obroka posojila. V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je bila zato med trajanjem navedenega programa Portugalska izvzeta iz spremljanja in ocenjevanja v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik. Po izstopu iz programa bi bilo treba Portugalsko zdaj v celoti ponovno vključiti v okvir evropskega semestra.

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Portugalski v času trajanja programa za makroekonomsko prilagoditev ni bilo treba predložiti nacionalnega programa reform in programa za stabilnost. Kljub temu je 30. aprila 2014 predložila dopolnjen dokument o fiskalni strategiji (Documento de Estratégia Orçamental) in pismo vlade z zadnjimi informacijami o napredku pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020. Vlada je 17. maja 2014 v dokumentu z naslovom Na poti k rasti, srednjeročna strategija reform za Portugalsko predstavila tekoči program reform in nove pobude za trajnostno rast.

(8)

Cilja proračunske strategije iz dokumenta o fiskalni strategiji za leto 2014 sta na vzdržen način odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2015 in doseči srednjeročni cilj do leta 2017. V strategiji je načrtovano, da bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2014 znašal 4,0 % BDP, v letu 2015 pa se bo dodatno znižal na 2,5 % BDP, kar je v skladu s cilji iz priporočila v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 21. junija 2013 in je bilo ponovno potrjeno z 12. pregledom programa za makroekonomsko prilagoditev. Vendar je ustavno sodišče 30. maja 2014 razveljavilo ukrepe za konsolidacijo, katerih vpliv na proračunske rezultate je bil ocenjen na približno 0,4 % BDP v letu 2014, z možnimi nadaljnjimi vplivi v letu 2015. Za dosego dogovorjenih ciljev bo morala vlada uvesti nadomestne ukrepe enakovrednega obsega. Ker pa dve sodbi ustavnega sodišča še nista bili izrečeni, popolna kvantifikacija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ni mogoča. Glede na omejen čas, ki je na voljo, bo vlada vlada morebiti morala uporabiti ukrepe, ki so manj naklonjeni rasti, zlasti na strani prihodkov. Za obdobje po letu 2015 je v strategiji potrjen namen, da bi se srednjeročni cilj dosegel do leta 2017, in sicer z zagotovitvijo strukturnega napora v višini 0,5 % BDP v letu 2016 ter s strukturnim primanjkljajem v višini 0,5 % BDP v letu 2017. Glede na strategijo naj bi bruto javni dolg v letu 2014 dosegel najvišjo vrednost približno 130,2 % BDP, po letu 2015 pa naj bi se začel postopoma zmanjševati. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije iz strategije, je v skladu s pomladanskimi napovedmi Komisije, analiziral pa ga je svet za javne finance. Po sodbi ustavnega sodišča bo treba v letu 2014 spremeniti fiskalno strategijo, da bi bil dosežen ciljni primanjkljaj 4 % BDP. Kljub temu so prisotna negativna tveganja v zvezi z zastavljenim ciljem, predvsem zaradi pravne negotovosti in statističnega učinka ukrepov za učinkovitejše obvladovanje velikih dolgov nekaterih podjetij v državni lasti.

Prilagoditev proračuna za leto 2015 temelji na ukrepih za konsolidacijo javnih financ v višini 0,8 % BDP, ki naj bi zadostovali za dosego ciljne vrednosti v višini 2,5 % BDP. Na podlagi ocene vladne fiskalne strategije in napovedi Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so cilji iz strategije skladni z zahtevami Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Konsolidacijo javnih financ je treba podpreti z dodatnimi reformami sistema za upravljanje javnih financ. Kljub napredku v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev je treba izvesti zlasti celovito reformo zakona o proračunskem okviru in potrebna so dodatna prizadevanja za zagotovitev strogega nadzora odhodkov z okrepitvijo zakona o nadzoru obveznosti ter za preprečitev nadaljnjega kopičenja zaostankov s plačili v javnem sektorju. Ključnega pomena bodo nadaljnje prestrukturiranje podjetij v državni lasti, zagotavljanje njihove finančne vzdržnosti ter strog nadzor nad odhodki za pokojnine in zdravstveno varstvo. Na strani prihodkov obstajajo možnosti za zagotovitev rasti prijaznejšega davčnega sistema in nadaljnje spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti.

(10)

Portugalska se sooča z izzivi, povezanimi z brezposelnostjo, ki kljub nedavnemu zmanjšanju ostaja zelo visoka, zlasti pri mladih. Stopnja brezposelnosti je leta 2013 znašala 16,4 %, med mladimi pa 38,1 %, kar je precej nad povprečjem EU, enako velja tudi za odstotek mladih, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in niso zaposleni. Visoka stopnja zaposlenosti ljudi med 20 in 64 letom, ki je bila značilna za Portugalsko, se je od začetka gospodarske krize izrazito zmanjšala, in sicer s 73,1 % leta 2008 na 65,6 % leta 2013. Glede brezposelnosti mladih najpomembnejši izzivi v skladu s cilji jamstva za mlade vključujejo nezadostno doseganje mladih, ki niso prijavljeni za zavodu za zaposlovanje, ter potrebo po boljši uskladitvi izobraževanja in usposabljanja s potrebami na trgu dela. Portugalska je v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev izvedla številne reforme na trgu dela, katerih cilji so bili omilitev prestroge delovnopravne zakonodaje, zagotovitev večje prožnosti mehanizmov določanja plač ter izboljšanje delovanja javnih zavodov za zaposlovanje in politik aktiviranja. Vendar izzivi ostajajo, zlasti potreba po zmanjšanju segmentacije trga dela in povečanju odzivnosti plač na gospodarske razmere. Neodvisna ocena učinkov nedavnih reform delovnopravne zakonodaje bi zlasti pomagala oceniti njihov vpliv na ustvarjanje delovnih mest, negotovost zaposlitve, skupne stroške dela ter število pritožb na sodišču zaradi odpuščanj in njihov izid. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje negativnih socialnih učinkov je imela gospodarska prilagoditev, ki je bila potrebna zaradi krize, negativne posledice v smislu revščine.

(11)

Portugalska je bistveno napredovala pri reformi izobraževalnega sistema s številnimi ukrepi za boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja, povišanje stopnje doseganja terciarne izobrazbe ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Vendar ključnega pomena ostajata polno izvajanje in učinkovita uporaba financiranja. Zlasti je potrebno storiti več za zmanjšanje neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, med drugim s povečanjem kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z dualnim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanjem vključevanja delodajalcev v oblikovanje programov ter zagotavljanjem ustreznega usposabljanja in vajeništva na delovnem mestu. Obstaja tudi potreba po učinkovitem izvajanju storitev karierne orientacije in svetovanja za študente v sekundarnem in terciarnem izobraževanju v skladu s potrebami trga dela in napovedmi potreb po znanjih in spretnostih ter po krepitvi povezav s poslovnim sektorjem.

(12)

V okviru programa za makroekonomsko prilagoditev je Portugalska sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje kapitalske osnove bančnega sektorja ter okrepitev okvira za nadzor in reševanje. Vendar pomembni izzivi ostajajo ter jih je treba skrbno spremljati in obvladovati; mednje spada dobičkonosnost portugalskih bank. Iz podatkov za prvo četrtletje leta 2014 je razvidno, da so nekatere od bank, ki so prejele pomoč, zabeležile pozitivne rezultate. Glede na podatke s konca leta 2013 kakovost aktive ostaja zelo problematična, saj je stopnja oslabitev še vedno visoka pri približno 6 % skupnih bruto posojil, stopnja slabih posojil pa je povišana (10,6 %), zlasti v podjetniškem sektorju (več kot 16 %). Portugalska je sprejela številne ukrepe za lažje zagotavljanje posojil podjetjem, sposobnim uspešnega poslovanja, vendar pogoji financiranja ostajajo težki, zlasti za MSP, alternativne možnosti nebančnega financiranja za podjetniški sektor pa so še vedno omejene. Novo dodeljena posojila za MSP so se v letu 2013 zmanjšala za 4,8 % v primerjavi z letom 2012. Povprečne obrestne mere za nova posojila za portugalska podjetja so se od začetka leta 2013 sicer nekoliko znižale, vendar še vedno ostajajo precej nad povprečjem euroobmočja. Glede na velik presežek dolga gospodarskih družb in potrebo po dodatnem razdolževanju bančnega sektorja je sposobnost bank za dajanje kreditov uspešnim podjetjem po razumni ceni še vedno omejena.

(13)

Da bi bili zagotovljeni učinkovitost in vzdržnost energetskega sektorja ter da bi bili znižani stroški energije za gospodarstvo, sta bila v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev sprejeta dva svežnja ukrepov. Vendar je treba dodatno znižati rente v energetskem sektorju in obravnavati visok dolg, ki je posledica reguliranih prodajnih cen energije in se še povečuje. Zato je Portugalska pred kratkim napovedala tretji sveženj ukrepov, ki bo vključeval podaljšanje posebnih dajatev za energetske operaterje iz leta 2014 tudi v leto 2015. Poleg tega izboljšanje čezmejnega povezovanja energetskih omrežij ter pospešitev izvajanja projektov v zvezi z elektroenergetskimi in plinskimi povezavami ostajata odprti vprašanji, na kateri se je nujno odločno odzvati, da bi končali izoliranost Iberskega polotoka od energetskega trga EU. V prometnem sektorju je bil v okviru programa dosežen napredek, zlasti v zvezi z okrepitvijo konkurenčnega položaja portugalskih pristanišč, pripravo celovitega dolgoročnega načrta na področju prometa po odpravi pomanjkljivosti in vrzeli ter izboljšanjem regulativnega okvira. Vendar so še vedno potrebni dodatni ukrepi za učinkovito izvajanje celovitega dolgoročnega načrta na področju prometa in akcijskega načrta o reformi pristanišč. Potrebni so tudi ukrepi za zagotovitev neodvisnosti in zmogljivosti prometnega regulatorja ter finančne vzdržnosti podjetij v državni lasti v sektorju, kot tudi za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti železniškega prometa.

(14)

Pomembna reforma je bila izvedena na trgu najemnih stanovanj v mestih, da bi postal trg nepremičnin bolj dinamičen, tudi z boljšim uravnoteženjem pravic in obveznosti najemodajalcev in najemojemalcev, s čimer bi se zagotovila večja prožnost pri določitvi trajanja pogodb in spodbujala obnovitvena dela. Potrebno je storiti še več, da bi lahko v celoti ocenili vpliv te reforme na podlagi podatkov o ključnih akterjih na trgu in o sivi ekonomiji na portugalskem trgu najemnih stanovanj. Portugalska je dosegla velik napredek pri izboljšanju svojega poslovnega okolja, zlasti z zagotovitvijo boljših okvirnih pogojev, spodbujanjem podjetniške kulture in izboljšanjem postopkov zaradi insolventnosti za podjetja v težavah. Pozornost je zdaj treba preusmeriti na izvajanje. Pri poenostavitvi upravnih postopkov in postopkov za izdajo dovoljenj je bil dosežen napredek, vendar je številne ukrepe še treba zaključiti. Potrebna so dodatna prizadevanja za odpravo ovir za konkurenco v sektorju storitev, zlasti s sprejetjem sektorskih sprememb, na področju poklicnih storitev pa je treba sprejeti zakonodajo o preostalih stanovskih organih. Na področju regulacije in konkurence so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev neodvisnosti in samostojnosti nacionalnih sektorskih regulatorjev in organa za konkurenco. Velike zamude še vedno vplivajo na plačila javnih organov.

(15)

V okviru programa za makroekonomsko prilagoditev je bil dosežen dober napredek pri racionalizaciji in modernizaciji javne uprave v smislu zaposlovanja, plačne politike, delovnih pogojev, organizacijske učinkovitosti in kakovosti storitev. Vendar je treba nekatere od predvidenih reformnih ukrepov še zaključiti in izboljšati preglednost. Kljub znatnemu napredku na področju izboljšanja učinkovitosti pravosodnega sistema, so potrebne dodatne izboljšave, zlasti v zvezi z dolžino postopkov, hitrostjo reševanja zadev, številom nerešenih zadev ter postopkom spremljanja in ocenjevanja.

(16)

Komisija na podlagi svoje analize ugotavlja, da je bilo uspešno izvajanje programa za makroekonomsko prilagoditev bistvenega pomena za obvladovanje ekonomskih in finančnih tveganj ter zmanjšanje neravnotežij. Portugalska je v okviru programa sprejela številne zahtevne strukturne reforme, ki že prinašajo rezultate v smislu večje konkurenčnosti in ponovne gospodarske rasti, vendar bo treba storiti več, da bi lahko ocenili vpliv reform na delovanje gospodarstva. Zato je ključno stalno spremljanje vseh izvedenih reform, da bi bilo mogoče oceniti, ali prispevajo k povečevanju konkurenčnosti, proizvodnje in rasti zaposlovanja.

(17)

Ker bo po koncu programa za makroekonomsko prilagoditev, ki se bo uradno zaključil 28. junija 2014, Portugalska ponovno v celoti vključena evropski semester, je Komisija na podlagi tega ocenila dokumente, ki jih je predložila Portugalska. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Portugalskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila za Portugalsko v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk od 1 do 8 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil fiskalno strategijo vlade, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju. Ta priporočila so bila pripravljena po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev ter tako temeljijo na dosežkih navedenega programa, da bi se zagotovilo njegovo trajno izvajanje.

(19)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro (8). Kot država, katere valuta je euro, bi morala Portugalska zagotoviti tudi, da se navedena priporočila izvedejo v celoti in pravočasno –

1.

izvede potrebne ukrepe za fiskalno konsolidacijo za leto 2014, da bi dosegla fiskalne cilje in preprečila kopičenje novih zaostankov s plačili. Za leto 2015 izvede spremenjeno proračunsko strategijo, da bi se primanjkljaj zmanjšal na 2,5 % BDP, kar je v skladu s ciljno vrednostjo iz priporočila iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in bi bila hkrati s tem dosežena zahtevana strukturna prilagoditev. Čim prej nadomesti ukrepe za konsolidacijo, ki po mnenju ustavnega sodišča niso ustavni, z ukrepi podobnega obsega in kakovosti. Čezmerni primanjkljaj bi bilo treba odpraviti na vzdržen in rasti prijazen način ter pri tem omejiti uporabo enkratnih in začasnih ukrepov. Po odpravi čezmernega primanjkljaja nadaljuje načrtovano letno strukturno prilagoditev za dosego srednjeročnega cilja v skladu z zahtevo za letno strukturno prilagoditev v višini najmanj 0,5 % BDP, v ugodnih razmerah pa še višjo, in zagotovi izpolnjevanje pravila o zadolževanju, da se zagotovi vzdržno zmanjševanje visokega deleža javnega dolga. Daje prednost konsolidaciji javnih financ, ki temelji na ukrepih na odhodkovni strani, ter dodatno poveča učinkovitost in kakovost javnih odhodkov. Ohrani strog nadzor nad odhodki v centralni, regionalni in lokalni upravi. Nadaljuje s prestrukturiranjem podjetij v državni lasti. Do konca leta 2014 v okviru trenutne pokojninske reforme oblikuje nove celovite ukrepe, ki naj bi izboljšali srednjeročno vzdržnost pokojninskega sistema. Nadzira povečanje odhodkov za zdravstveno varstvo in izvede bolnišnično reformo. Pregleda davčni sistem in zagotovi, da bo ta prijaznejši do rasti. S povečanjem učinkovitosti davčne uprave še naprej izboljšuje izpolnjevanje davčnih obveznosti in odpravlja davčne utaje. Okrepi sistem za upravljanje javnih financ s hitrim zaključkom in izvedbo celovite reforme okvirnega zakona o proračunu do konca leta 2014. Zagotovi dosledno upoštevanje zakona o nadzoru obveznosti. Od leta 2015 dalje učinkovito izvaja enotno plačno lestvico in lestvico dodatkov v javnem sektorju.

2.

Poskrbi, da ostanejo trendi na področju minimalne plače skladni s cilji spodbujanja zaposlovanja in konkurenčnosti. Zagotovi sistem določanja plač, ki spodbuja usklajenost med plačami in produktivnostjo na ravni sektorja in/ali podjetja. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami prouči možnost vzajemno sprejemljivega začasnega prenehanja izvajanja kolektivnih pogodb na ravni podjetij. Do septembra 2014 predstavi predloge za vzajemno sprejemljivo začasno prenehanje izvajanja kolektivnih pogodb na ravni podjetij ter za revizijo nadaljnjega obstoja kolektivnih pogodb.

3.

Do marca 2015 predloži neodvisno oceno nedavnih reform delovnopravne zakonodaje, skupaj z akcijskim načrtom za mogoče nadaljnje reforme, s katerimi bi se odpravila segmentacija trga dela. Nadaljuje z izvajanjem reforme aktivnih politik trga dela in javnih zavodov za zaposlovanje, katere namen je povečati zaposlovanje in delež aktivnega prebivalstva, zlasti z izboljšanjem pomoči pri zaposlitvenem svetovanju/iskanju zaposlitve ter sistema aktiviranja/sankcij, da bi se zmanjšala dolgotrajna brezposelnost in vključili tisti, ki imajo najslabši dostop do trga dela. Obravnava visoko stopnjo brezposelnosti mladih, zlasti z učinkovitim napovedovanjem potreb po znanju in usposobljenosti ter doseganjem mladih, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, v skladu s cilji jamstva za mlade. Zagotovi ustrezno kritje socialne pomoči, tudi v okviru sheme minimalnega dohodka, hkrati pa zagotovi tudi učinkovito aktiviranje prejemnikov nadomestil.

4.

Izboljša kakovost in ustreznost izobraževalnega sistema glede na potrebe trga dela, da bi se zmanjšalo zgodnje opuščanje šolanja in obravnavale nizke ravni uspešnosti v izobraževanju. Zagotovi učinkovito porabo javnih sredstev v izobraževanju ter zmanjša neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, tudi s povečanjem kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanjem sodelovanja s podjetniškim sektorjem. Okrepi sodelovanje med javnimi raziskovalnimi ustanovami in podjetji ter spodbudi prenos znanja.

5.

Spremlja likvidnostni položaj bank in morebitne kapitalske primanjkljaje, tudi s tematskimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in obremenitvenimi testi. Oceni načrte za reševanje bank in po potrebi uvede izboljšave v postopku ocenjevanja. Izvaja celostno strategijo za zmanjšanje presežka dolga gospodarskih družb in okrepi prizadevanja za razširitev obsega alternativnih možnosti financiranja, tudi v zgodnjih fazah poslovnega razvoja, s povečanjem učinkovitosti instrumentov za prestrukturiranje dolga (zlasti PER in SIREVE) za uspešna podjetja, uvedbo spodbud za vključevanje bank in dolžnikov v zgodnje faze procesa prestrukturiranja ter izboljšanjem razpoložljivosti financiranja prek kapitalskega trga. Zagotovi, da opredeljeni ukrepi podpirajo prerazporeditev financiranja na proizvodne sektorje gospodarstva, tudi rentabilna MSP, vendar ne predstavljajo tveganja za javne finance in finančno stabilnost. Do konca septembra 2014 uvede sistem zgodnjega opozarjanja, predvsem za namene nadzora, ki bo omogočil odkrivanje podjetij, tudi MSP, pri katerih obstaja velika verjetnost, da zaradi prevelike zadolženosti ne bodo plačevala obveznosti, kar lahko posredno spodbudi zgodnje prestrukturiranje dolga gospodarskih družb.

6.

Izvede drugi in tretji sveženj ukrepov v energetskem sektorju, ki so namenjeni znižanju stroškov energije za gospodarstvo, ter hkrati do leta 2020 odpravi dolg, ki je posledica reguliranih prodajnih cen električne energije, in pozorno spremlja izvajanje. Izboljša čezmejno povezovanje energetskih omrežij ter pospeši izvajanje projektov v zvezi z elektroenergetskimi in plinskimi povezavami. Izvede celovit dolgoročni načrt na področju prometa in sprejme časovni razpored, v katerem so določene reforme pristaniškega sektorja. Uvede prometne koncesije za mestni območji Lizbone in Oporta. Zagotovi, da so ponovna pogajanja o obstoječih pristaniških koncesijah in novih sistemih dovoljenj usmerjena v učinkovitost in skladna z načeli notranjega trga, zlasti s pravili glede javnih naročil. Zagotovi, da je nacionalni regulativni organ za promet (AMT) v celoti neodvisen in operativen do konca septembra 2014. Zagotovi finančno vzdržnost podjetij v državni lasti v prometnem sektorju. Poveča učinkovitost in konkurenčnost v železniškem sektorju z izvajanjem načrta za konkurenčnost CP Carga po prenosu tovornih terminalov ter pri tem zagotovi neodvisnost upravljavca infrastrukture v državni lasti in prevoznikov v železniškem prometu.

7.

Dodatno izboljša oceno trga stanovanjskih nepremičnin, med drugim tudi z vzpostavijo bolj sistematičnega okvira za spremljanje in poročanje do konca leta 2014, ter pripravi celostno poročilo o sivi ekonomiji na navedenem trgu. Si še naprej prizadeva za nadaljnji popis regulativnega bremena, da bi se do marca 2015 vključili sektorji, ki doslej še niso bili obravnavani. Do konca septembra 2014 sprejme in izvede manjkajoče predpise o izdajanju dovoljenj ter sektorske spremembe. Do konca septembra 2014 odpravi preostale omejitve v sektorju poklicnih storitev in uveljavi spremenjene notranje predpise za stanovske organe, ki v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev še niso bili sprejeti. Odpravi zamude s plačili v javnem sektorju. Zagotovi zadostne vire za nacionalne regulatorje in organ, pristojen za konkurenco.

8.

Nadaljuje z racionalizacijo in modernizacijo centralne, regionalne in lokalne javne uprave. Izvaja reforme za izboljšanje učinkovitosti pravosodnega sistema in povečanje preglednosti. Pospeši prizadevanja za oceno izvajanja reform, sprejetih v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev, kot tudi načrtovanih in prihodnjih reform. Predvsem vključi obvezno sistematično predhodno in naknadno vrednotenje v zakonodajni proces. Vzpostavi funkcionalno neodvisno centralno enoto za ocenjevanje na državni ravni, ki vsakih šest mesecev pripravi oceno in poročilo o izvajanju teh reform, vključno s skladnostjo s predhodno oceno učinka, ter po potrebi pripravi popravljalne ukrepe.