29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/57

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel Priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav članic oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 9. julija 2013 sprejel Priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2013 in dal mnenje o dopolnjenem programu Italije za stabilnost za obdobje 2012‐2017. Komisija je 15. novembra 2013 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Italije za leto 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti (6), ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Italijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Italijo, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Italiji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni posebno spremljanje in odločni ukrepi politike. Odločni ukrepi politike in pozornost politik sta potrebna zlasti zaradi vztrajanja javnofinančnega dolga na visoki ravni ob šibki zunanji konkurenčnosti, ki je posledica skromne rasti produktivnosti, dodatno pa jo poslabšuje že dolgo trajajoča šibka rast.

(8)

Italija je 22. aprila 2014 predložila nacionalni program reform za leto 2014 in program za stabilnost za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)

Cilj proračunske strategije iz programa za stabilnost je doseči srednjeročni cilj glede strukturno uravnoteženega proračuna do leta 2016, hkrati pa spoštovati pravilo glede višine dolga v prehodnem obdobju 2013–2015. Program za stabilnost potrjuje srednjeročni cilj strukturno uravnoteženega proračuna, kar je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. (Ponovno izračunana) strukturna prilagoditev, načrtovana v programu za stabilnost, znaša 0,2 odstotne točke BDP v letu 2014 in 0,4 odstotne točke v letu 2015. V programu za stabilnost je navedeno, da to omejeno prilagoditev srednjeročnemu cilju upravičujejo težke gospodarske razmere in zahtevnost izvedbe ambicioznega programa strukturnih reform. Načrtovanih je več strukturnih reform, ki naj bi pozitivno vplivale na potencialno gospodarsko rast in naj bi v prihodnjih letih omogočile postopno zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP. Strukturna prilagoditev, načrtovana v programu za stabilnost, bi Italiji omogočila, da bi v prehodnem obdobju 2013–2015 izpolnila merilo glede zmanjšanja dolga, delno z izvedbo ambicioznega načrta privatizacije, ki je načrtovana v obdobju 2014–2017 (v višini 0,7 odstotne točke BDP letno). Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, vendar ni bil potrjen s strani neodvisnega organa, je rahlo optimističen, zlasti za zadnja leta programa za stabilnost.

V letu 2014 je predvideno odstopanje od poteka prilagoditve srednjeročnemu cilju; če bo do odstopanja prišlo tudi prihodnje leto, bo lahko ocenjeno kot znatno, med drugim zaradi odstopanja od referenčne vrednosti za odhodke. Poleg tega doseganje proračunskih ciljev ni v celoti podprto z dovolj podrobnimi ukrepi, zlasti za obdobje od leta 2015 dalje. Pomladanska napoved služb Komisije iz leta 2014 kaže, da merilo glede zmanjšanja dolga za leto 2014 ne bo izpolnjeno, saj je predvidena strukturna prilagoditev (v višini samo 0,1 odstotne točke BDP) manjša od zahtevane strukturne prilagoditve, ki znaša 0,7 odstotne točke BDP. Na podlagi ocene programa za stabilnost in napovedi Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so tako v letu 2014 kot tudi v poznejših letih potrebna dodatna prizadevanja, da bi Italija izpolnila zahteve Pakta za stabilnost in rast.

(10)

Nedavni ukrepi za zmanjšanje obdavčitve proizvodnih dejavnikov so dokaj omejeni. Davčno breme bi bilo mogoče dodatno preusmeriti na potrošnjo, premoženje in okolje, pri čemer je treba dosledno izpolnjevati proračunske cilje. Kar zadeva potrošnjo, je za izboljšanje strukture davčnega sistema nujna tudi revizija znižanih stopenj DDV in neposrednih davčnih odhodkov, pri čemer je treba paziti, da se zmanjša njihov morebitni distribucijski učinek. Na področju obdavčitve premoženja bi popravek vrednosti nepremičnin v zemljiški knjigi v skladu s trenutnimi tržnimi cenami omogočil bolj pravično periodično obdavčitev nepremičnin. Nedavno sprejeti pooblastilni zakon za davčno reformo je priložnost, da se navedene nujne reforme izvedejo. Glede na obsežnost tega izziva je treba ukrepe na področju strukture davčnega sistema dopolniti z dodatnimi ukrepi za izboljšanje davčne uprave in izpolnjevanja davčnih obveznosti ter odločnimi ukrepi za boj proti davčnim utajam, sivi ekonomiji in delu na črno, ki še vedno močno obremenjujejo javne finance in povečujejo davčno breme za tiste davkoplačevalce, ki izpolnjujejo davčne obveznosti. Na tem področju pooblastilni zakon za davčno reformo predvideva več ukrepov za okrepitev davčne uprave: celovit sistem za ocenjevanje in spremljanje davčne vrzeli, ukrepe za poenostavitev, ukrepe za izboljšanje odnosa z davkoplačevalci, ukrepe za izboljšanje izterjave davčnih dolgov na lokalni ravni in okrepitev davčnih kontrol. Odločitev, da se z letom 2015 uvedejo predhodno izpolnjene davčne napovedi, je dodaten pozitiven korak k izboljšanju izpolnjevanja davčnih obveznosti.

(11)

Temeljita in hitra izvedba sprejetih ukrepov ostaja za Italijo ključen izziv, tako v smislu odpravljanja obstoječih vrzeli v izvajanju kot v smislu preprečevanja nadaljnjega kopičenja zamud. Za večjo uspešnost izvajanja Italije in splošneje za zagotavljanje bolj učinkovitega ukrepanja politik sta bistvena boljša koordinacija in učinkovitejša porazdelitev pristojnosti med različne ravni državne uprave. To bi lahko prispevalo k boljšemu upravljanju evropskih sredstev, pri katerem so bili do sedaj sprejeti zgolj delni in nepopolni ukrepi, zlasti v južnih regijah. Učinkovito upravljanje evropskih sredstev še naprej ovirajo tudi nezadostne upravne zmogljivosti ter pomanjkanje preglednosti, ocenjevanja in kontrole kakovosti. Kakovost javne uprave bi bilo mogoče izboljšati tudi z večjo učinkovitostjo in storitveno naravnanostjo ter ustreznimi spremembami na področju upravljanja človeških virov. Korupcija še vedno močno vpliva na produktivnost Italije ter zaupanje v njen politični in institucionalni sistem. Treba je pregledati predpis o zastaranju. Za učinkovit boj proti korupciji je poleg tega treba ustrezno okrepiti nacionalni protikorupcijski organ za ocenjevanje in preglednost javne uprave. Civilno pravosodje še vedno ni dovolj učinkovito, učinek sprejetih ukrepov pa je treba pozorno spremljati.

(12)

Ciljno usmerjen pregled kakovosti sredstev, ki je bil izveden lani pod okriljem Banke Italije, je pokazal, da je pomembno nadalje izboljšati upravljanje oslabljenih sredstev in spodbujati njihovo odprodajo, da se ponovno oživi sposobnost bank za razširitev ponudbe kreditiranja za realno gospodarstvo. Na področju dostopa do financiranja se najpomembnejši do zdaj sprejeti ukrep osredotoča na olajšanje dostopa podjetij do kreditiranja, medtem ko razvoj drugih instrumentov financiranja razen bančnih posojil, zlasti za mala in srednja podjetja, ostaja omejen. Pobude, ki so bile sprejete na področju korporativnega upravljanja bank – zlasti nova načela, ki jih je nedavno izdala Banka Italije – so dobrodošle. Vendar bo njihov učinek odvisen od tega, ali jih bodo banke ustrezno izvajale in od njihove pravne uveljavitve. Zlasti je priporočljivo nadaljnje skrbno spremljanje nekaterih največjih zadružnih bank (banche popolari).

(13)

Razmere na trgu dela so se v letu 2013 še poslabšale, saj se je brezposelnost v Italiji povečala na 12,2 %, brezposelnost mladih pa je dosegla 40 %. Ustrezno izvajanje sprejetih reform trga dela in mehanizmov določanja plač ter natančno spremljanje njihovih učinkov sta ključna za zagotovitev, da bodo pričakovani učinki, tj. večja prožnost izstopa, bolje urejena prožnost vstopa, celovitejši sistem nadomestil za brezposelnost in boljše usklajevanje plač s produktivnostjo, res doseženi. Pri izvedbi načrtov za izboljšanje učinkovitosti služb za posredovanje dela z okrepitvijo javnih zavodov za zaposlovanje prihaja do zamud, zato jih je treba pospešiti. Ukrepe za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest v kratkoročnem obdobju je treba dopolniti z ukrepi za zmanjšanje segmentacije. Na splošno sta za italijanski trg dela še vedno značilna segmentacija in nizka udeležba, pri čemer so zlasti prizadeti ženske in mladi. Zato je treba omejene ukrepe, ki so bili sprejeti do zdaj, razširiti, pri tem pa paziti, da bodo usklajeni tudi s cilji jamstva za mlade. Italija se sooča z upadanjem razpoložljivega dohodka gospodinjstev ob hkratnem povečevanju revščine in socialne izključenosti, prizadete pa so zlasti družine z otroki. Izdatki za socialno zaščito v Italiji so v večji meri še vedno namenjeni starejšim, premalo poudarka pa je na aktivacijskih ukrepih, kar omejuje možnosti za zmanjšanje tveganja revščine in socialne izključenosti. Nedavno uvedena pilotna shema socialne pomoči naj bi omogočila vzpostavitev varnostne socialne mreže. Njena predvidena razširitev na celotno državo bo zahtevala izboljšanje učinkovitosti izdatkov za socialno zaščito in storitev socialne zaščite po vsej državi.

(14)

Prizadevanja za izboljšanje uspešnosti izobraževanja in človeškega kapitala so potrebna na vseh stopnjah izobraževanja, tj. v osnovnem, srednjem in terciarnem izobraževanju. V učiteljskem poklicu je na voljo ena sama poklicna pot, pri kateri so možnosti poklicnega razvoja trenutno omejene. Z diverzifikacijo učiteljskega poklicnega razvoja ter njegovo večjo vezanostjo na zasluge in uspešnost bi bilo skupaj z enotnim ocenjevanjem šol mogoče dosegati boljše izobraževalne rezultate. Za neoviran prehod iz sistema srednjega in visokega izobraževanja na trg dela se zdi ključna okrepitev in razširitev praktičnega usposabljanja s povečanjem učenja na delovnem mestu ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Po sprejetju uredbe-zakona o tem vprašanju leta 2013 je ključno, da se vzpostavi nacionalni register kvalifikacij in tako zagotovi priznavanje kvalifikacij po vsej državi. Z nadgrajevanjem že izvedenih ukrepov na tem področju bi dodeljevanje javnih sredstev univerzam in raziskovalnim inštitutom na podlagi uspešnosti pri raziskavah in poučevanju prispevalo tako k povečanju kakovosti univerz kot tudi potencialnemu povečanju zmogljivosti za raziskave in inovacije, ki na tem področju še vedno zaostaja.

(15)

Sprejetih je bilo nekaj ukrepov za vzpostavitev podjetjem in državljanom prijaznejšega okolja, vendar njihov učinek ovirajo zamude pri končnem potrjevanju teh ukrepov in vrzeli v njihovem izvajanju. V poklicnih storitvah, zavarovalništvu, distribuciji goriva, storitvah na drobno in poštnih storitvah še vedno obstaja nekaj ozkih grl za konkurenco (rezervirana področja delovanja, sheme koncesij/dovoljenj itd.). Treba je odpraviti tudi vrsto pomanjkljivosti v sistemu javnih naročil. Še ena prednostna naloga je povečanje konkurence na področju lokalnih javnih storitev. Zlasti je treba izvajati veljavno zakonodajo, ki določa, da je treba obstoječe pogodbe, ki niso v skladu z zakonodajo EU o merilih za interne posle, do 31. decembra 2014 ustrezno spremeniti.

(16)

Infrastrukturna ozka grla ovirajo pravilno delovanje trga z energijo. Na področju prometa je treba posebno pozornost nameniti pomanjkanju intermodalne infrastrukture ter sinergij in povezav med italijanskimi letališči in zaledjem in oblikovati ustrezne ukrepe. Pri širokopasovnih povezavah Italija nima zadostne pokritosti na neurbanih območjih.

(17)

Komisija je v okviru evropskega semestra izvedla obsežno analizo ekonomske politike Italije. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Italiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 8 v nadaljevanju.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 1 do 8 v nadaljevanju.

(20)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (8). Kot država, katere valuta je euro, bi morala Italija tudi zagotoviti popolno in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Okrepi proračunske ukrepe za leto 2014 v luči nastajajoče vrzeli glede na zahteve Pakta za stabilnost in rast, tj. pravilo o zmanjšanju dolga, na podlagi pomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2014 ter zagotovi napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja. V letu 2015 bistveno okrepi proračunsko strategijo, da bo zagotovila izpolnitev zahtev glede zmanjšanja dolga in s tem uresničitev srednjeročnega proračunskega cilja. Nato zagotovi, da se bo primanjkljaj sektorja država zadostno zniževal; izvede ambiciozni načrt privatizacije; izvede rasti prijazno fiskalno prilagoditev, temelječo na napovedanih znatnih prihrankih, ki naj bi jih omogočilo trajno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javnih izdatkov na vseh ravneh države, hkrati pa ohrani sedanjo raven odhodkov, ki spodbujajo rast, kot so odhodki za raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje in ključne infrastrukturne projekte. Čim prej, najpozneje pa do septembra 2014, tj. pravočasno za oceno osnutka proračunskega načrta za leto 2015, zagotovi neodvisnost in polno operativnost fiskalnega sveta.

2.

Nadalje preusmeri davčno breme s proizvodnih faktorjev na potrošnjo, premoženje in okolje v skladu s proračunskimi cilji. V ta namen oceni učinkovitost nedavnega zmanjšanja davčne obremenitve dela in zagotovi sredstva za njegovo financiranje za leto 2015, pregleda področje uporabe neposrednih davčnih odhodkov in razširi davčno osnovo, predvsem na davke na potrošnjo. Zagotovi učinkovitejšo okoljsko obdavčitev, tudi na področju trošarin, ter odpravi okoljsko škodljive subvencije. Do marca 2015 uveljavi pooblastilni zakon za davčno reformo, vključno s sprejetjem predpisov za prenovo katastrskega sistema, da se zagotovi učinkovitost reforme sistema obdavčitve nepremičnin. Nadalje izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti, in sicer s povečanjem predvidljivosti davčnega sistema, poenostavitvijo postopkov, izboljšanjem izterjave davčnih dolgov in posodobitvijo davčne uprave. Nadaljuje boj proti davčnim utajam ter sprejme dodatne ukrepe proti sivi ekonomiji in delu na črno.

3.

V okviru širših prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti javne uprave jasno določi pristojnosti na vseh ravneh države. Zagotovi boljše upravljanje sredstev EU z odločnim ukrepanjem za izboljšanje upravne zmogljivosti, preglednosti, ocenjevanja in kontrole kakovosti tako na nacionalni kot na regionalni ravni, zlasti v južnih regijah. Nadalje poveča učinkovitost protikorupcijskih ukrepov, med drugim tako, da spremeni predpis o zastaranju do konca leta 2014 in okrepi pristojnosti nacionalnega protikorupcijskega organa. Pravočasno spremlja učinke sprejetih reform za povečanje učinkovitosti civilnega pravosodja, da bi zagotovila njihovo učinkovitost, ter po potrebi sprejme dodatne ukrepe.

4.

Okrepi trdnost bančnega sektorja in zagotovi njegovo zmogljivost za upravljanje in odprodajo oslabljenih sredstev, da se ponovno oživi posojanje realnemu gospodarstvu. Spodbuja dostop podjetij do nebančnih virov financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja. Še naprej spodbuja in spremlja učinkovite prakse korporativnega upravljanja v celotnem bančnem sektorju, pri čemer posebno pozornost nameni velikim zadružnim bankam (banche popolari) in vlogi fundacij, da bi izboljšala učinkovitost finančnega posredništva.

5.

Do konca leta 2014 oceni učinek reform trga dela in mehanizmov določanja plač na ustvarjanje delovnih mest, postopke odpuščanja, dvojnost trga dela in stroškovno konkurenčnost ter presodi, ali so potrebni dodatni ukrepi. Si prizadeva za zagotovitev celovitejše socialne zaščite za brezposelne ter obenem omeji uporabo shem dohodkovne podpore, da bi olajšala prerazporejanje delovne sile. Okrepi medsebojno povezanost med aktivnimi in pasivnimi politikami zaposlovanja in v ta namen najprej do decembra 2014 pripravi podroben načrt ukrepov ter okrepi usklajenost in uspešnost zavodov za zaposlovanje po vsej državi. Učinkovito ukrepa za spodbujanje zaposlenosti žensk s sprejetjem ukrepov za zmanjšanje negativnih fiskalnih spodbud za drugega prejemnika dohodka v gospodinjstvu do marca 2015 ter zagotavljanje ustreznih storitev varstva. Do konca leta 2014 zagotovi ustrezne storitve po vsej državi za mlade, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, in zagotovi večjo zavezanost zasebnega sektorja, da bo omogočal kakovostna vajeništva in pripravništva v skladu s cilji jamstva za mlade. Za zmanjšanje izpostavljenosti revščini in socialni izključenosti nadgradi nov pilotni ukrep socialne podpore v skladu s proračunskimi cilji, pri čemer zagotovi ustrezno ciljno usmerjenost, strogo pogojevanje in ozemeljsko enotnost ter poveča vezanost na aktivacijske ukrepe. Izboljša učinkovitost shem družinske podpore in kakovostnih storitev, ki dajejo prednost gospodinjstvom z nizkimi dohodki in otroki.

6.

Uveljavi nacionalni sistem za ocenjevanje šol z namenom izboljšanja izobraževalnih rezultatov in znižanja stopenj zgodnjega opuščanja šolanja. Poveča uporabo učenja na delovnem mestu ter višjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter okrepi poklicno usmerjeno terciarno izobraževanje. Vzpostavi nacionalni register kvalifikacij, da se zagotovi široko priznavanje kvalifikacij. Zagotovi, da bo javno financiranje bolje nagrajevalo kakovost visokega izobraževanja in raziskav.

7.

Potrdi še nesprejeto zakonodajo ali druge enakovredne ukrepe, namenjene poenostavitvi regulativnega okolja za podjetja in državljane, ter odpravi vrzeli v izvajanju obstoječe zakonodaje. Spodbuja odpiranje trgov ter odpravi preostale ovire in omejitve za konkurenco v poklicnih in lokalnih javnih storitvah, zavarovalništvu, distribuciji goriva, storitvah na drobno in poštnih storitvah. Poveča učinkovitost javnih naročil, zlasti z racionalizacijo postopkov, med drugim z boljšo uporabo e-javnih naročil, racionalizacijo centralnih organov za nabavo in zagotavljanjem ustrezne uporabe pravil pred oddajo naročil in po njej. Dosledno izvaja zakonodajo na področju lokalnih javnih storitev in zagotovi, da bodo pogodbe, ki ne izpolnjujejo zahtev o internih poslih, do 31. decembra 2014 ustrezno spremenjene.

8.

Do septembra 2014 zagotovi polno operativnost organa, pristojnega za promet. Potrdi seznam strateške infrastrukture v energetskem sektorju ter izboljša upravljanje pristanišč in njihovih povezav z zaledjem.