8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/16

---

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 103/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„CROTTIN DE CHAVIGNOL“/„CHAVIGNOL“

ŠT. ES: FR-PDO-0217-01004-15.06.2012

ZGO (   ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

—	☐	ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☐	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—	☐	povezanost
—	☒	označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—	☐	drugo (navedite)

2.   Vrsta spremembe:

—	☐	sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—	☒	sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—	☐	začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Spremembe:

Opis proizvoda

S pojasnili se ohranjajo značilnosti proizvoda in preprečujejo odstopanja:

—	Določeno je, da je sirnina mešana in pretežno mlečna.

—	Določena je oblika sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ (zaobljeni robovi, premer na sredini je večji od premera zgornjega in spodnjega dela). To je posledica obveznega obračanja v kalupu.

—	Suha snov in vsebnost maščobe sta zelo pomembni za organoleptične značilnosti proizvoda. Tako je določena vsebnost celotne suhe snovi (med 37 in 45 g v posameznem siru).

—	Treba je bilo določiti največjo težo sira (90 g), saj teža zaradi razmerja med površino in prostornino vpliva tudi na proces zorenja (in torej na organoleptične značilnosti).

Uvedena je vrsta dvakrat zorjenega sira („repassé“) zaradi upoštevanja praks nekaterih zorilcev in kmetijskih proizvajalcev, ki so se odločili podaljšati trajanje zorenja nekaterih sirov, ne da bi se to zahtevalo v specifikaciji, in uporabiti tradicionalno znanje in izkušnje z zorenjem v zaprtem prostoru. Čeprav to zadeva le majhen delež sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ na trgu, je skupina želela to možnost natančno navesti v specifikaciji zaradi ohranitve te prakse, ki pozitivno vpliva na okus sira. Zato so opisane značilnosti tako pridobljenega sira: barva lahko postane temnejša, celo kostanjevo rjava, testo pa postane mehko.

Dokazilo o poreklu

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja“ prečiščena ter združuje zlasti deklarativne obveznosti in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih razmer. Nadzor nad specifikacijo označbe porekla je urejen z načrtom nadzora, ki ga pripravi nadzorni organ.

Metoda pridobivanja

Čreda, pasma, razmnoževanje, prehrana

Določeno je, da mora biti čreda najpozneje 1. januarja 2017 sestavljena le iz koz alpske pasme. Navadna koza regije Sancerrois, ki je bila v zgodovini zelo pogosta, je izginila. Alpska pasma ji je najbližje po morfologiji, nizki produktivnosti in prilagojenosti gričevnatemu okolju z grmičastimi območji. Druge večje in produktivnejše pasme koz so prilagojene ravninskemu območju in niso primerne za bolj razgiban relief na območju označbe. Uporaba te pasme ustreza obstoječi rabi na geografskem območju ob priznanju označbe porekla leta 1976, ki pa takrat ni bila uzakonjena.

Za ohranitev ekosistema, ugodnega za naravno mikrofloro v mleku, in za boljše počutje živali so bile opredeljene površine, prekrite s slamo, in minimalne površine za gibanje na kozo. Tako bodo imele od 1. januarja 2017 koze, ki stalno živijo v kozjem hlevu, na voljo najmanj 2 m2 površine, pokrite s slamo, na kozo, koze, ki gredo na pašo, najmanj 1,5 m2 površine, pokrite s slamo, na kozo, koze, ki imajo na voljo površino za gibanje, pa najmanj 1,5 m2 površine, pokrite s slamo, na kozo in najmanj 1,5 m2 površine za gibanje.

Določena so bila pravila o prehrani črede:

—

Osrednje mesto v prehrani čred je dobila voluminozna krma, da bi se s to prehrano z območja okrepila povezanost z geografskim območjem. Krma predstavlja najmanj 50 % suhe snovi v vsakodnevni prehrani, sestavljena pa je iz najmanj 70 % trave, sena ali balirane krme. Silaža v prehrani koz je prepovedana. Za zagotovitev preskrbe kmetijskih gospodarstev s krmo, zlasti v primeru vlažnih pomladi, je dovoljena balirana krma, vendar z omejitvijo na največ 50 % suhe snovi dnevnega obroka krme. Krma se najpozneje 1. januarja 2017 v celoti proizvaja na geografskem območju sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“.

—

Dopolnilne krmne mešanice, ki dopolnjujejo krmo, vsebujejo koncentrirano in/ali sušeno krmo in predstavljajo največ 50 % suhe snovi v dnevnem obroku ter so sestavljene iz surovin, ki se lahko vključijo in so opredeljene na pozitivnem seznamu. Vsaj polovica teh mešanic se proizvede na geografskem območju.

—	Zato bo skupno najmanj 75 % suhe snovi v skupnem dnevnem obroku, ki ga dobi mlečna čreda, najpozneje 1. januarja 2017 proizvedene na geografskem območju.

—

Poleg tega je bila uvedena določba o razpoložljivi krmni površini na ravni kmetijskega gospodarstva: najpozneje 1. januarja 2017 bo minimalna krmna površina, ki se bo vsako leto dejansko uporabljala za prehrano kozje črede, en hektar za 12 koz, nahajala pa se bo na geografskem območju. Travna površina kmetijskega gospodarstva mora biti najmanj en hektar za 24 koz. Za izpolnitev te zahteve je dovoljen nakup krme z geografskega območja. V tem primeru se enakovredna površina določi na podlagi razmerja štiri tone suhe snovi = en hektar krmne površine. Ta enakovrednost je omejena na polovico letne prehrane črede.

Uporabljeno mleko

Določeno je, da se uporablja surovo, polnomastno in nehomogenizirano kozje mleko, ki ni bilo toplotno obdelano. Tako se ohrani naravna mikroflora mleka. Trajanje skladiščenja mleka je omejeno, ker je treba mleko uporabiti v 24 urah po zadnji molži.

Proizvodnja

Usirjenje poteka po določenih pravilih, ohranjena je mešana in pretežno mlečna sirnina. Cilj predhodnega zorenja je povečati floro, ki zagotavlja kisanje mleka. Ker ta tehnika usirjenja zahteva določeno natančnost, se je zdelo potrebno določiti temperaturo in čas.

Predhodno odcejanje na platnu, ki mu sledi odcejanje v prisekanem kalupu z najmanj enim obračanjem, je bistvena faza procesa proizvodnje sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“. Vpliva na teksturo in obliko sira.

Odlog z zamrzovanjem sirnine je dovoljen, saj dopolnjuje prizadevanje za porazdelitev proizvodnje in zadovoljuje povpraševanje v obdobju božično-novoletnih praznikov. Predhodno odcejanje na platnu je združljivo z odlogom z zamrzovanjem sirnine. Raziskave so pokazale, da ta odlog z zamrzovanjem sirnine ne vpliva na organoleptične značilnosti sira, če je ponovno vključevanje zamrznjene sirnine omejeno na 50 %. Skladiščenje zamrznjene sirnine je omejeno na 15 mesecev, da se prepreči vsakršno tveganje, da se sirnina med skladiščenjem pokvari. Sir, pridobljen iz zamrznjene sirnine, ne bo mogel biti označen z izrazom „kmečki“ ali katerim koli drugim opisom, ki bi dajal vtis, da gre za kmečki sir. Pojasnilo ustreza sedanjim navadam.

Določeni so bili pogoji za soljenje: za soljenje se uporablja suha sol, ki se vtre v maso ali površino. Ta praksa omogoča dobro prilagajanje uporabljene količine soli glede na razvoj značilnosti sirnine.

Zorenje, pakiranje

Dovoljena je cepitev s kompleksno površinsko floro (kvasovke in plesni). Gre za floro pri zorenju oziroma površinsko floro, ki je sestavljena iz naravne flore, navzoče v surovem mleku, flore, ki nastane v sirotki iz sirarne, in flore, ki nastane pri medsebojnem delovanju družine plesni rodu Geotrichum in Penicillium ter družine kvasovk.

Specifikacija, ki je bila poslana prej, vsebuje napako, ker je v njej omenjeno, da se zorenje začne z odstranitvijo sira iz kalupov, medtem ko je bil v ustreznem nacionalnem besedilu omenjen dan proizvodnje (ki za gospodarske subjekte ustreza dnevu dajanja v kalupe). Za pojasnitev te določbe se predlaga, naj bo natančno določeno, da se zorenje začne z dnem dajanja v kalupe. V nobenem primeru ne gre za skrajšanje trajanja zorenja.

Zorenje ima zelo pomembno vlogo pri razvoju organoleptičnih značilnosti proizvoda. Hitrost in pogoji sušenja (temperatura nad 10 °C in relativna vlažnost nad 70 %) omogočajo uravnavanje navzočnosti površinske flore, ki bo odločilna v nadaljevanju zorenja. Druga faza, o katere parametrih, razen o obvezni pozitivni temperaturi, odloča sirar, omogoča usmerjanje zorenja v proizvodnjo dvakrat zorjenega sira („repassé“). V tem primeru sir po klasičnem zorenju, pri katerem dobi modrikasto skorjo, zori v zaprtem prostoru.

Skladiščenje pri manj kot 10 °C (vendar pri pozitivni temperaturi) je dovoljeno največ 72 ur, da lahko zorilci poberejo nezorjen sir.

Označevanje

Vsak sir ali serija sirov bo morala imeti etiketo, katere obvezne navedbe so opredeljene.

Na etiketi je obvezen simbol ZOP Evropske unije, logotip „INAO“ pa se črta.

Dodana so pojasnila o uporabi imena ter o dovoljenih oznakah na etiketi, v oglasih, na računih in v trgovskih dokumentih.

Nacionalne zahteve

Dodana je preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (3)

„CROTTIN DE CHAVIGNOL“/„CHAVIGNOL“

ŠT. ES: FR-PDO-0217-01004-15.06.2012

ZGO (   ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Crottin de Chavignol“/„Chavignol“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Sir z zaščiteno označbo porekla „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ se pridobiva z mlečno koagulacijo surovega polnomastnega kozjega mleka, z dodajanjem malo sirila. Sirnina se predhodno odcedi na platnu. Zorenje traja najmanj 10 dni od datuma, ko je sir dan v kalupe. Sir ima nežno skorjo slonokoščene barve z belo ali modro plesnijo ali je brez nje, barva pa lahko postane temnejša, celo kostanjevo rjava, pri dvakrat zorjenih sirih („repassé“): ti so prekriti z modro plesnijo rodu Penicillium in zorijo v zaprtem prostoru, zaradi česar je njihovo testo mehko. „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ ima obliko sploščenega, nekoliko izbočenega valja. Robovi so zaobljeni. Premer na sredini je večji od premera zgornjega in spodnjega dela.

Siri „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ imajo naslednje analitske značilnosti:

—	skupna teža suhe snovi je med 37 in 45 g na sir,

—	maščoba predstavlja najmanj 45 % suhe snovi,

—	teža ob izhodu iz podjetja je med 60 in 90 g.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Uporabljeno mleko mora pridelati čreda, ki bo najpozneje 1. januarja 2017 sestavljena le iz koz alpske pasme.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Krma predstavlja najmanj 50 % suhe snovi v vsakodnevni prehrani, sestavljena pa je iz najmanj 70 % trave, sena ali balirane krme.

Balirana krma je omejena na največ 50 % suhe snovi v dnevnem obroku krme. Silaža je prepovedana.

Krma se najpozneje 1. januarja 2017 v celoti proizvaja na geografskem območju.

Dopolnilne krmne mešanice, ki dopolnjujejo krmo, vsebujejo koncentrirano in/ali sušeno krmo in predstavljajo največ 50 % suhe snovi v dnevnem obroku ter so sestavljene iz surovin, ki se lahko vključijo in so opredeljene na pozitivnem seznamu.

Vsaj polovica teh mešanic se proizvede na geografskem območju.

Zato bo najmanj 75 % suhe snovi v skupnem dnevnem obroku, ki ga dobi mlečna čreda, najpozneje 1. januarja 2017 proizvedene na geografskem območju, opredeljenem v točki 4 spodaj.

Poleg tega bo najpozneje 1. januarja 2017 minimalna krmna površina, ki se bo vsako leto dejansko uporabljala za prehrano kozje črede, en hektar za 12 koz, nahajala pa se bo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4 spodaj. Travna površina kmetijskega gospodarstva mora biti najmanj en hektar za 24 koz. Za izpolnitev te zahteve je dovoljen nakup krme z geografskega območja. V tem primeru se enakovredna površina določi na podlagi razmerja štiri tone suhe snovi = en hektar krmne površine. Ta enakovrednost je omejena na polovico letne prehrane črede.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira potekajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4 spodaj.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Jih ni.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Etiketa vsakega sira ali serije sirov z označbo porekla „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ vsebuje:

—	ime označbe porekla, napisano s črkami, ki so najmanj enake dvema tretjinama velikosti največjih črk na etiketi,

—	navedbo „appellation d’origine protégée“ (zaščitena označba porekla),

—	znak ZOP Evropske unije.

Ne glede na predpisane zahteve glede označevanja, ki veljajo za vse sire, je prepovedano dodajanje opisov ali drugih navedb tej označbi na etiketah, v oglasih, na računih in v trgovskih dokumentih, razen:

—	posebnih blagovnih ali tovarniških znamk,

—	opisov zorenja.

Na vsakem siru, ki ga proda posrednik, mora biti posamična etiketa.

Ime „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“, ki mu sledi navedba „Appellation d'origine protégée“, mora biti obvezno navedeno na računih in v trgovskih dokumentih.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira potekajo na geografskem območju, ki zajema kmetijsko regijo Pays-Fort v pokrajini Sancerrois in sosednja območja, ki jih sestavljajo občine v teh departmajih:

—   Cher:

kantoni: Aix-d'Angillon, Baugy, La Chapelle-d'Angillon, Henrichemont, Léré, Levet, Mehun-sur-Yèvre, Nérondes, Saint-Doulchard, Saint-Martin-d'Auxigny, Sancergues, Sancerre, Vailly-sur-Sauldre: vse občine;

in naslednje občine: Argent-sur-Sauldre, Aubigny-sur-Nère, Blancafort, Bourges, Bussy, Cerbois, Civray, Corquoy, Lantan, Lazenay, Limeux, Lunery, Mareuil-sur-Arnon, Morthomiers, Nançay, Neuvy-sur-Barangeon, Oizon, Osmery, Plou, Poisieux, Preuilly, Primelles, Quincy, Raymond, Saint-Denis-de-Palin, Saint-Florent-sur-Cher, Saint-Germain-des-Bois, Saint-Laurent, Serruelles, Le Subdray, Villeneuve-sur-Cher, Vouzeron;

—   Loiret:

kanton Châtillon-sur-Loire: vse občine;

in naslednje občine: Bonny-sur-Loire, Cerdon, Coullons, Faverelles, Ousson-sur-Loire, Poilly-lès-Gien, Saint-Brisson-sur-Loire, Saint-Martin-sur-Ocre, Thou;

—   Nièvre:

kantoni: Cosne-Cours sur Loire Nord in Cosne-Cours sur Loire Sud: vse občine;

in naslednje občine: Arquian, Bulcy, Donzy, Garchy, La Charité-sur-Loire, Mesves-sur-Loire, Narcy, Pouilly-sur-Loire, Raveau, Saint-Andelain, Saint-Laurent-l'Abbaye, Saint-Martin-sur-Nohain, Saint-Quentin-sur-Nohain, Suilly-la-Tour, Saint-Vérain, Tracy-sur-Loire, Varennes-lès-Narcy.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje leži v kmetijski regiji Pays-Fort v pokrajini Sancerrois in zajema tudi sosednje regije: Champagne berrichonne, Coteaux de la Loire in Sologne, za katere so značilni travniki na ilovnatih in ilovnato-apnenčastih tleh, primernih za krmo koz.

To območje je bilo nekoč revna kmetijska regija, kjer so kmetijska gospodarstva, ki so se ukvarjala z mešano pridelavo, krmo, vinogradi, sadovnjaki in vzrejo malih kmečkih prežvekovalcev, zaradi preživetja razvila kozjerejo. Na teh gospodarstvih so za kozjerejo in predelavo mleka v sir skrbele ženske. Predhodno odcejanje je bil eden od načinov, s katerim so se ženske v regiji Berry osvobodile obveznega dajanja v kalupe, tako da so to nalogo odložile, da bi čim bolje poskrbele za številne druge domače in poklicne prednostne naloge na kmetijskih gospodarstvih, ki so se ukvarjala z mešanim poljedelstvom in mešano živinorejo.

Izraz „crottin“ (majhen okrogel kozji sir) izvira iz besede „crot“, ki v regiji Berry pomeni luknja in označuje predvsem bregove rek, kamor so ženske hodile prat perilo. Kmeti so ilovnato zemljo okoli teh „crots“ uporabljali za lončarstvo in iz nje najprej izdelovali majhne oljne svetilke, nato pa kalupe za majhne sire.

Kozjereja in uporaba kozjega mleka za proizvodnjo sira sta bila torej vsaj od 16. stoletja dodaten vir prihodka kmetov na geografskem območju. Na kmetijskih in vinogradniških območjih regije Berry so bili ti mali siri pogosto namenjeni za prehrano delavcev ali dninarjev na poljih ali v vinogradih. Glede na letni čas in količino mleka je sir „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ imel belo ali modro plesen, pozimi pa so ga dvakrat zorili.

Današnje proizvodne tehnike izhajajo iz tehnik, ki so jih uporabljali v preteklosti. Sir se pridobiva z mlečno koagulacijo surovega polnomastnega kozjega mleka, z dodajanjem malo sirila. Med proizvodnjo se sirnina obvezno predhodno odceja na platnu. Sirnina se nato da v prisekane kalupe opredeljene velikosti in se v kalupu vsaj enkrat obrne. Zorenje traja najmanj 10 dni pri nadzorovani temperaturi in vlažnosti. Faza v zaprtem prostoru za proizvodnjo dvakrat zorjenega sira („repassé“) dopolnjuje minimalno trajanje zorenja.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ je majhen sir iz surovega polnomastnega kozjega mleka v obliki ploščatega valja, ki je v srednjem delu nekoliko izbočen. Ima nežno skorjo z belo ali modro plesnijo ali je brez nje.

Dvakrat zorjen sir („repassé“) je prekrit z modro plesnijo rodu Penicillium in ima mehko testo.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Uporaba prisekanega kalupa opredeljene velikosti daje siru „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ značilno obliko, ki jo še poudarja obračanje v kalupu sredi faze odcejanja. Oblika sira „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ je poleg tega povezana s postopkom proizvodnje, ki zahteva predhodno odcejanje sirnine.

Faza predhodnega odcejanja, ki daje mlademu siru pričakovano stopnjo vlažnosti pri odstranjevanju iz kalupov, in oblika (razmerje med težo in prostornino) usmerjata floro pri zorenju, ki siru „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ zagotavlja njegove značilnosti. Oblika je povezana tudi z uporabo kalupa, katerega lokalni izvor je dokazan.

Za sir „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ je značilen tudi raznolik videz (nežna skorja z belo ali modro plesnijo ali brez nje, tudi kostanjeve barve z modro plesnijo pri dvakrat zorjenem siru („repassé“)).

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCChavignol.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4)  Glej opombo 3.

---