Επιλέξτε τις πειραματικές λειτουργίες που θέλετε να δοκιμάσετε

Το έγγραφο αυτό έχει ληφθεί από τον ιστότοπο EUR-Lex

Έγγραφο 52013TA1213(32)

    Poročilo o letnih računovodskih izkazih Eurojusta za proračunsko leto 2012 z odgovori Eurojusta

    UL C 365, 13.12.2013, σ. 228 έως 235 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    13.12.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 365/228


    POROČILO

    o letnih računovodskih izkazih Eurojusta za proračunsko leto 2012 z odgovori Eurojusta

    2013/C 365/32

    UVOD

    1.

    Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: Eurojust) s sedežem v Haagu je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ (1) za okrepitev boja proti težjim oblikam organiziranega kriminala. Njegov cilj je izboljševati koordinacijo čezmejnih preiskav in pregonov med državami članicami Evropske unije ter med državami članicami in državami nečlanicami (2).

    INFORMACIJE V PODKREPITEV IZJAVE O ZANESLJIVOSTI

    2.

    Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, neposredno preizkušanje transakcij in oceno ključnih kontrol nadzornega in kontrolnega sistema Eurojusta. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

    IZJAVA O ZANESLJIVOSTI

    3.

    Sodišče je v skladu z določbami člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) revidiralo:

    (a)

    letne računovodske izkaze Eurojusta, ki jih sestavljajo računovodski izkazi (3) in poročila o izvrševanju proračuna (4) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, ter

    (b)

    zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih s temi izkazi.

    Odgovornost poslovodstva

    4.

    V skladu s členoma 33 in 43 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 (5) je poslovodstvo odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev letnih računovodskih izkazov Eurojusta ter za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z njimi:

    (a)

    naloge poslovodstva v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi Eurjusta vključujejo zasnovo, izvajanje in vzdrževanje sistema notranje kontrole, ki se uporablja za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev na podlagi računovodskih pravil, ki jih je sprejel računovodja Komisije (6), in pripravo okoliščinam primernih računovodskih ocen. Direktor odobri letne računovodske izkaze Eurojusta, potem ko jih računovodja Eurojusta pripravi na podlagi vseh razpoložljivih informacij in napiše pojasnilo, priloženo računovodskim izkazom, v katerem med drugim izjavlja, da je pridobil razumno zagotovilo, da so informacije v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega položaja Eurojusta;

    (b)

    naloge poslovodstva v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, in skladnostjo z načelom dobrega finančnega poslovodenja vključujejo zasnovo, izvajanje in vzdrževanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole, ki zajema ustrezen nadzor in primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sodne postopke za izterjavo nepravilno plačanih ali porabljenih sredstev.

    Revizorjeva odgovornost

    5.

    Sodišče je odgovorno, da na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu (7) predloži izjavo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Sodišče izvaja revizije v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in etičnim kodeksom MZRS ter mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije INTOSAI. Ti standardi določajo, da mora Sodišče revizijo načrtovati in opraviti tako, da pridobi razumno zagotovilo, da so letni računovodski izkazi Eurojusta brez pomembno napačnih navedb in da so z njimi povezane transakcije zakonite in pravilne.

    6.

    Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, ki temelji na oceni tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z izkazi, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja revizor upošteva vse notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov, ter nadzorne in kontrolne sisteme, s katerimi se zagotavljata zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki. Med revizijo se tudi ovrednotijo primernost računovodskih usmeritev, sprejemljivost računovodskih ocen in celotna predstavitev računovodskih izkazov.

    7.

    Sodišče meni, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna osnova za njegovo izjavo o zanesljivosti.

    Mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov

    8.

    Po mnenju Sodišča letni računovodski izkazi Eurojusta v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2012 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami njegove finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

    Mnenje o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij

    9.

    Po mnenju Sodišča so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne.

    10.

    Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

    PPRIPOMBA O ZAKONITOSTI IN PRAVILNOSTI TRANSAKCIJ

    11.

    Leta 2008 je bila podpisana okvirna pogodba za varnostne storitve, ki je bila spremenjena leta 2009. Zaradi spremenjene formule za izračun cen so se te postopoma zvišale za 22 %, po prvotni okvirni pogodbi pa bi se zvišale največ za 4 %. Skupno zvišanje cen nad zgornjo mejo 4 % je znašalo približno 440 000 EUR za obdobje 2008–2012, od katerih je bilo leta 2012 plačanih 68 000 EUR. Tako veliko zvišanje lahko negativno vpliva na preglednost in poštenost prvotnega postopka oddaje javnih naročil in izkrivlja konkurenco.

    DRUGE PRIPOMBE

    12.

    Eurojust bi lahko povečal preglednost postopkov za zaposlovanje. Ni bilo dokazov, da so bila vprašanja za pisne preizkuse in razgovore določena, preden je izbirna komisija pregledala prijave, in ni dokazov, da so bili ponderji za pisne preizkuse in razgovore določeni pred preverjanjem kandidatov.

    SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA LANSKIH PRIPOMB

    13.

    Pregled sprejetih popravljalnih ukrepov v zvezi z lanskimi pripombami Sodišča je v Prilogi I.

    To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi dr. Louis GALEA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 15. julija 2013.

    Za Računsko sodišče

    Vítor Manuel da SILVA CALDEIRA

    Predsednik


    (1)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

    (2)  V Prilogi II, ki je predstavljena v informativne namene, so povzete pristojnosti in dejavnosti Eurojusta.

    (3)  Ti zajemajo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb čistih sredstev ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

    (4)  Ta vsebujejo izkaz realizacije proračuna in njegovo prilogo.

    (5)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

    (6)  Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, ali, kadar je smiselno, iz mednarodnih računovodskih standardov (MRS) / mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde.

    (7)  Člen 185(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).


    PRILOGA I

    Spremljanje upoštevanja lanskih pripomb

    Leto

    Pripomba Sodišča

    Status popravljalnega ukrepa

    (zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

    2011

    Raven prenosa je previsoka in v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti.

    zaključen

    2011

    Sodišče je v poročilu za proračunsko leto 2010 opozorilo, da bi bilo mogoče razmisliti o ponovni opredelitvi vlog in odgovornosti direktorja in kolegija Eurojusta, da bi odpravili prekrivanje odgovornosti, ki izhaja iz ustanovne uredbe (1). V letu 2011 niso bili sprejeti nobeni popravljalni ukrepi.

    se izvaja

    2011

    Eurojust še ni sprejel vseh izvedbenih pravil za kadrovske predpise (2).

    se izvaja

    2011

    Sodišče je ponovno odkrilo pomanjkljivosti v postopkih zaposlovanja. Izbirne komisije v več primerih niso bile sestavljene povsem v skladu z zahtevami kadrovskih predpisov, vsi člani izbirne komisije namreč niso imeli minimalnega zahtevanega plačnega razreda. V enem izbirnem postopku je bil predsednik komisije neposredno nadrejen edinemu kandidatu, povabljenemu na razgovor in izbranemu za delovno mesto.

    zaključen


    (1)  Členi 28, 29, 30 in 36 Sklepa 2002/187/PNZ, kakor je bil spremenjen s sklepoma 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44) in 2009/426/PNZ (UL L 138, 4.6.2009, str. 14).

    (2)  Izvedbena pravila manjkajo za naslednja področja: „prerazporeditev“, „upravne poizvedbe in disciplinski postopek“, „delo z delovnim časom, krajšim od polnega“, „delitev delovnega mesta“, „srednji vodstveni delavci“, „začasna zasedba vodstvenih mest“, „ocenjevanje visokih vodstvenih delavcev“, „zgodnje upokojevanje brez zmanjšanja pokojninskih pravic“, „dopust“, „odbor uslužbencev“ in „navodila za službena potovanja“.


    PRILOGA II

    Eurojust (Haag)

    Pristojnosti in dejavnosti

    Področja pristojnosti Unije, ki izhajajo iz Pogodbe

    (člen 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije)

    Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov pri boju proti težjim oblikam čezmejnega kriminala, ki vplivajo na Evropsko unijo.

    Pristojnosti Eurojusta

    (kakor so opredeljene v členih 3, 5, 6 in 7 Sklepa Sveta 2002/187/PNZ, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2003/659/PNZ in Sklepom Sveta 2009/426/PNZ)

    Cilji

    Člen 3 Sklepa Sveta o Eurojustu

    V okviru preiskav in pregonov, ki zadevajo dve ali več držav članic in v zvezi s težjimi vrstami kaznivih dejanj iz člena 4, predvsem pa na področju organiziranega kriminala, ima Eurojust naslednje cilje:

    (a)

    spodbujati in izboljševati koordinacijo med pristojnimi organi držav članic pri preiskavah in pregonih v državah članicah, ob upoštevanju zaprosil pristojnih organov države članice in podatkov, ki jih posredujejo vsi organi, pristojni po določbah, sprejetih v okviru Pogodb;

    (b)

    izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, predvsem z olajševanjem izvrševanja zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

    (c)

    drugače podpirati pristojne organe držav članic, s ciljem povečati učinkovitost njihovih preiskav in pregonov.

    Naloge

    Člen 5 Sklepa Sveta o Eurojustu

    1.

    Za uresničitev svojih ciljev Eurojust izpolnjuje svoje naloge:

    (a)

    prek enega ali več udeleženih nacionalnih članov v skladu s členom 6 ali

    (b)

    kot kolegij v skladu s členom 7:

    (i)

    če tako zahteva eden ali več nacionalnih članov, udeleženih v primeru, ki ga obravnava Eurojust, ali

    (ii)

    gre za preiskave ali pregone, ki imajo posledice na ravni Unije ali ki lahko vplivajo na države članice, ki niso neposredno udeležene, ali

    (iii)

    če gre za splošno vprašanje, ki se nanaša na uresničevanje njegovih ciljev, ali

    (iv)

    če je s tem sklepom drugače določeno.

    2.

    Eurojust pri izpolnjevanju svojih nalog navede, ali deluje prek enega ali več nacionalnih članov v smislu člena 6 ali kot kolegij v smislu člena 7.

    Člen 6 Sklepa Sveta o Eurojustu

    1.

    Če Eurojust deluje prek svojih udeleženih nacionalnih članov:

    (a)

    lahko na podlagi ustrezne utemeljitve zaprosi pristojne organe držav članic, da:

    (i)

    izvedejo določena dejanja preiskave ali pregona;

    (ii)

    privolijo, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

    (iii)

    koordinirajo pristojne organe zadevnih držav članic;

    (iv)

    ob upoštevanju ustreznih instrumentov sodelovanja ustanovijo skupne preiskovalne skupine;

    (v)

    ga seznanijo z vsako informacijo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog;

    (vi)

    izvedejo posebne preiskovalne ukrepe;

    (vii)

    sprejmejo katere koli druge ukrepe, ki so potrebni zaradi preiskave ali pregona;

    (b)

    zagotovi, da se pristojni organi držav članic medsebojno obveščajo o preiskavah in pregonih, o katerih je bil obveščen;

    (c)

    na zaprosilo pristojnih organov držav članic pomaga tako, da jim zagotovi najboljšo možno koordinacijo preiskav in pregonov;

    (d)

    pomaga z namenom izboljšati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi;

    (e)

    sodeluje in se posvetuje z Evropsko pravosodno mrežo, med drugim lahko uporablja njeno dokumentarno podatkovno bazo in prispeva k njenemu izboljšanju;

    (f)

    v primerih iz člena 3(2) in (3) ter v soglasju s kolegijem pomaga pri preiskavah in pregonih, ki se nanašajo na pristojne organe zgolj ene države članice.

    2.

    Države članice tudi zagotovijo, da se pristojni nacionalni organi nemudoma odzovejo na zaprosila, predložena v skladu s tem členom.

    Člen 7 Sklepa Sveta o Eurojustu

    1.

    Kadar Eurojust deluje kot kolegij:

    (a)

    lahko v zvezi z vrstami kriminala in kaznivih dejanj iz člena 4(1) z ustrezno obrazložitvijo zaprosi pristojne organe držav članic, da:

    (i)

    izvedejo določena dejanja preiskave ali pregona;

    (ii)

    privolijo, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

    (iii)

    koordinirajo pristojne organe zadevnih držav članic;

    (iv)

    ob upoštevanju ustreznih instrumentov sodelovanja ustanovijo skupne preiskovalne skupine;

    (v)

    ga seznanijo z vsako informacijo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog;

    (b)

    zagotovi, da se pristojni organi držav članic medsebojno obveščajo o preiskavah in pregonih, o katerih je bil obveščen in ki imajo posledice na ravni Unije oziroma lahko vplivajo na države članice, ki niso neposredno udeležene;

    (c)

    na zaprosilo pristojnih organov držav članic pomaga tako, da jim zagotovi najboljšo možno koordinacijo preiskav in pregonov;

    (d)

    pomaga z namenom izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, predvsem na podlagi analiz Europola;

    (e)

    sodeluje in se posvetuje z Evropsko pravosodno mrežo, med drugim lahko uporablja njeno dokumentarno podatkovno bazo in prispeva k njenemu izboljšanju;

    (f)

    lahko pomaga Europolu, predvsem s svojimi mnenji, katerih podlaga so analize Europola;

    (g)

    lahko nudi logistično podporo v primerih iz točk (a), (c) in (d) tega člena. Takšna logistična podpora lahko vključuje pomoč pri prevajanju, tolmačenju in organizaciji koordinacijskih sestankov.

    2.

    Če se dva ali več nacionalnih članov ne morejo dogovoriti, kako rešiti spor o pristojnosti v zvezi z izvedbo preiskave ali pregona v skladu s členom 6 in zlasti členom 6(1)(c), se kolegij zaprosi, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tem, kako naj se primer reši, če ga ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom ustreznih pristojnih nacionalnih organov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje ustreznim državam članicam. Ta odstavek ne posega v odstavek 1(a)(ii).

    3.

    Ne glede na določbe instrumentov, ki jih je Evropska unija sprejela na področju pravosodnega sodelovanja, lahko pristojni organi Eurojustu sporočijo vse ponavljajoče se zavrnitve ali težave v zvezi z izvršitvijo zaprosila in odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, in zaprosijo kolegij, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tej zadevi, če je ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom ustreznih pristojnih nacionalnih organov ali s sodelovanjem ustreznih nacionalnih članov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje ustreznim državam članicam.

    Vodenje

    (členi 2, 9, 23, 28, 29 in 36 Sklepa o Eurojustu 2002/187/PNZ; člen 3 poslovnika Eurojusta)

    Kolegij

    Kolegij je odgovoren za organizacijo in delovanje Eurojusta. Sestavljajo ga nacionalni člani, ki jih Eurojustu začasno dodelijo posamezne države članice v skladu s svojim pravnim sistemom in ki so tožilci, sodniki ali policijski uradniki z enakovrednimi pristojnostmi. Kolegij med nacionalnimi člani izvoli svojega predsednika.

    Direktor

    Upravnega direktorja imenuje Kolegij z dvotretjinsko večino.

    Skupni nadzorni organ

    Preverja obdelavo osebnih podatkov.

    Zunanja revizija

    Evropsko računsko sodišče.

    Organ za razrešnico

    Parlament na priporočilo Sveta, sprejeto s kvalificirano večino.

    Viri, ki so bili Eurojustu na voljo v letu 2012 (2011)

    Končni proračun

    33,3 milijona EUR (31,4 milijona EUR), vključno z namenskimi prejemki

    Število zaposlenih 31. decembra 2012

    Nacionalni člani: 27 (od tega dva v državah članicah) (27, od tega eden v državi članici)

    Namestniki nacionalnih članov: 17 (od tega 10 v državah članicah) (16, od tega šest v državah članicah)

    Pomočniki nacionalnih članov: 22 (od tega 11 v državah članicah) (20, od tega osem v državah članicah)

    Začasni uslužbenci: 188 (167)

    Pogodbeni uslužbenci: 29 (43)

    Napoteni nacionalni strokovnjaki: 18 (17)

    Proizvodi in storitve, zagotovljeni v letu 2012 (2011)

    Število koordinacijskih sestankov: 194 (204)

    Skupno število primerov: 1 533 (1 441)

    Goljufije: 382 (575); 12,2 % (39 %) (1)

    Trgovina s prepovedanimi drogami: 263 (242); 8,4 % (16 %) (1)

    Terorizem: 32 (27); 1,03 % (1 %) (1)

    Umori: 89 (88); 2,8 % (6 %) (1)

    Trgovina z ljudmi: 60 (79); 1,9 % (5 %) (1)

    Vir: Podatki, ki jih je posredoval Eurojust.


    (1)  Seznam zločinov za klasifikacijo primerov je bil leta 2012 spremenjen in dopolnjen, uporabljene kategorije pa so sedaj podrobneje opredeljene, kar pojasnjuje zmanjšanja na nekaterih področjih, čeprav se je skupno število primerov povečalo za 6,4 %. Odstotki niso povezani s številom primerov (en primer je lahko povezan s številnimi vrstami zločinov), temveč z vrsto zločina.

    Vir: Podatki, ki jih je posredoval Eurojust.


    ODGOVORI EUROJUSTA

    11.

    Eurojust sprejema dejstvo, da bi retroaktivno višanje cen nad pogodbeno dogovorjene cene lahko ogrozilo transparentnost in poštenost izvirnega postopka nabave in predstavljalo izkrivljanje konkurence. Višanje je v obravnavanem primeru temeljilo na spremembah nizozemske kolektivne delovne pogodbe in bi torej imelo enak vpliv na vse ostale tekmece, ki nudijo svoje storitve na ozemlju Nizozemske.

    12.

    Eurojust sprejema komentar in je že izvedel potrebne ukrepe po navodilih Sodišča.


    Επάνω