Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 361/07

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„TØRRFISK FRA LOFOTEN“

ES št.: NO-PGI-0005-01054-09.11.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Tørrfisk fra Lofoten“

2.   Država članica ali tretja država

Norveška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Tørrfisk fra Lofoten“ je naravno sušena trska (Gadus morhua) iz Lofotov. Označba vključuje posušene trske, ki izpolnjujejo zahteve za razvrščanje, prim. norveški industrijski standard za razvrščanje posušenih trsk, NBS 30-01.

„Tørrfisk fra Lofoten“ ima vsebnost vode od 16 do 27 %, vsebnost beljakovin od 68 do 78 % in vsebnost maščobe okoli 1 %. Posušene trske „Tørrfisk fra Lofoten“ imajo močan okus in vonj po ribah, zlato barvo kože in so velike med 40 in 90 cm.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Posušene trske „Tørrfisk fra Lofoten“ so proizvedene iz trske, ujete v obdobju od januarja do aprila ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen. V tem času odrasle trske iz hladnih polarnih voda Barentsovega morja potujejo v drstišča ob obalah Lofotov in otočja Vesterålen. Ribolovno območje obsega koordinate z zemljepisno dolžino od 010° 00′ do 016° 08′ V in zemljepisno širino od 67° 00′ do 69° 30′ S na naslednjih območjih ICES; območje 05: 02, 07, 08, 09, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in del območja 25, območje 04: 03, 04, 10, 46, 47 in 48. Ribe, ulovljene na tem območju, imajo drugačno strukturo kot globokomorske ribe, zlasti jim mišičasto meso, ki ga pridobijo med dolgo selitvijo, daje kakovost, ki je ključnega pomena za to, da vzdržijo proces sušenja. Ribolovno območje je lahko dostopno obalnim ribičem, zato so ribe ulovljene in dobavljene isti dan, kar je pomembno za njihovo kakovost.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvod „Tørrfisk fra Lofoten“ je naravno sušen in razvrščen na Lofotih.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Ribe za proizvodnjo „Tørrfisk fra Lofoten“ se lovijo ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen na zemljepisni dolžini od 010° 00′ do 016° 08′ V in zemljepisni širini od 67° 00′ do 69° 30′ S na naslednjih območjih ICES; območje 05: 02, 07, 08, 09, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in del območja 25, območje 04: 03, 04, 10, 46, 47, 48; dobavijo se v pristanišče na Lofotih ter so naravno sušene in razvrščene na Lofotih. Lofote sestavljajo občine Flakstad, Moskenes, Røst, Vestvågøy, Værøy in Vågan.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Morje okoli otočij Lofoti in Vesterålen je med najbolj bogatimi ribolovnimi območji na svetu, ribolov na Lofotih pa je najpomembnejši sezonski ribolov na trsko na Norveškem.

Trska večino življenja preživi v Barentsovem morju, vendar se v obdobju od januarja do aprila seli v drstišča ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen. Zaradi temperature morja in dostopa do hrane v tem obdobju so pogoji za valjenje iker na tem področju zelo ugodni.

Morje ob obalah otočij Lofoti in Vesterålen je bilo že v preteklosti najpomembnejše območje drstenja trske. Tu je kontinentalna polica ozka, zato se s hranili bogata voda pretaka zelo blizu obale. To daje optimalne pogoje za rast in preživetje.

Velik pritok trske na to geografsko območje sovpada z obdobjem, ko so podnebne razmere še posebej ugodne za naravno sušenje.

Položaj glede na zalivski tok zagotavlja posebno ugodne pogoje za naravno sušenje rib in je ključnega pomena za kakovost končnega proizvoda „Tørrfisk fra Lofoten“. Zaradi zalivskega toka so zime na Lofotih zmerne, s povprečno temperaturo med – 0,8 do + 2,2 °C od januarja do aprila, pomladi pa so suhe s skupno količino padavin med 108 in 132 mm. Te podnebne razmere so osnovni pogoj za ustrezno sušenje rib, da ne zmrznejo ali razpadejo.

Poznavanje razvrščanja je bistvenega pomena za kakovost končnega proizvoda. Razvrščanje zahteva poglobljeno znanje in ga izvajajo tako imenovani „izločevalci“. Zgodovinsko gledano je ocena kakovosti spretnost, ki se je v družinah in/ali podjetjih prenašala iz generacije v generacijo. V preteklosti so se razvrščevalci usposabljali v podjetju, v katerem so delali, pred kratkim pa je bilo uvedeno teoretično usposabljanje za razvrščevalce v industriji. Teoretično usposabljanje je združeno s praktičnim usposabljanjem v podjetju za proizvodnjo posušenih trsk.

Tudi strokovno znanje o proizvodnji in zahtevah trga se je na Lofotih tradicionalno prenašalo iz generacije v generacijo.

To znanje je bistvenega pomena za pridobivanje kakovostnih proizvodov „Tørrfisk fra Lofoten“.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Tørrfisk fra Lofoten“ je proizveden iz odraslih trsk (Gadus morhua), ki so naravno sušene po odstranitvi drobovja in glave. Naravno sušenje ohranja ribo in omogoča njeno zorenje zlasti zaradi velikega zmanjšanja vsebnosti vode. To zagotavlja trajnost in visoko hranilno vrednost proizvoda, npr. visoko vsebnost beljakovin, ki znaša med 68 in 78 %, medtem ko znaša vsebnost v sveži trski 18 %. Ribe so dokončno posušene, ko ob udarcu oddajo značilen „ribji zvok“. Zvok udarca mora biti trden in poln. Za ocenjevanje pravilnosti „ribjega zvoka“ so potrebni dobro znanje in dolgoletne izkušnje.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Povezanost temelji na značilnostih proizvoda, ki se jih lahko pripiše njegovemu geografskemu poreklu.

Tradicija:

Naravno sušenje rib na Lofotih poteka že od okoli leta 1100 in je pomemben del norveške dediščine. Poznavanje sušenja in razvrščanja se je na Lofotih prenašalo iz generacije v generacijo. Posušene trske so bile in so še vedno pomemben norveški izvozni proizvod.

Lastnosti, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu:

Zaradi dolge selitve rib iz Barentsovega morja v hladne vode otočij Lofoti in Vesterålen so ribe suhe ter imajo čvrsto in mišičasto meso. Surovine take kakovosti so nujno potrebne za uspešen postopek sušenja.

Temperatura, padavine, veter, sonce in sneg so dejavniki, ki so ključnega pomena za postopek sušenja, zaradi katerih je to geografsko območje še posebej primerno za sušenje rib. Dejanska temperatura na geografskem območju zagotovi, da ribe ne zamrznejo ali razpadejo, ampak se posušijo. Ustrezna količina padavin skupaj z obalnimi vetrovi daje dobre pogoje za naravno sušenje. Odsev sonca v snegu da ribam zlato barvo. Postopek sušenja daje posušenim trskam posebno teksturo ter močan okus in vonj po ribah.

Poleg visoke kakovosti surovin je podnebje bistvenega pomena za kakovost končnega proizvoda Tørrfisk fra Lofoten. Lofoti so edino območje na svetu, ki ima hkrati tako podnebje in dostop do visokokakovostnih odraslih trsk.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.lovdata.no/for/sf/ld/xd-20071211-1814.html

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.