27.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 280/50

—

se je seznanil s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki ga je Evropska komisija predstavila 26. marca 2013 in je del načrta v desetih točkah, predloženega v okviru vmesnega pregleda Evropske digitalne agende;

—

pozdravlja prednostne naloge, določene v predlogu uredbe – visokohitrostna omrežja, gradbena dela, skupna uporaba obstoječe infrastrukture in učinkovitejša izgradnja nove fizične infrastrukture ter zmanjšanje upravnih bremen in birokracije; vse te prednostne naloge se nanašajo na področja, kjer so mesta in regije hkrati zainteresirane strani ter ponudnice in prejemnice storitev;

—

je že v preteklosti poudaril, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za racionalizacijo, posodobitev in zmanjšanje upravnih bremen kot prednostno strategijo za zmanjšanje stroškov ter racionalizacijo in poenostavitev upravnih postopkov in storitev, saj to oživlja gospodarstvo, zmanjšuje obseg upravnih postopkov in obremenitev ter izboljšuje odnose med državljani in oblastmi. Poleg tega se zmanjšujejo upravni stroški za podjetja (zlasti tista, ki razvijajo visokohitrostno internetno infrastrukturo), izboljšuje njihova konkurenčnost in spodbuja njihov razvoj;

—

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti zaradi pomanjkanja zasebnih operaterjev na območjih, ki veljajo za nedonosna, kot npr. podeželska območja, prisiljene prispevati k financiranju digitalne infrastrukture; da bi vsem državljanom in območjem zagotovili enak dostop do nove tehnologije, Komisijo poziva, naj lokalne oblasti podpre v prizadevanjih glede financiranja in po eni strani dovoli uporabo evropskih strukturnih skladov za financiranje digitalne infrastrukture v vseh evropskih regijah, po drugi strani pa prizna, da gre pri projektih digitalnega razvoja na podeželskih območjih in redko naseljenih območjih za storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena.

Poročevalec

Gábor BIHARY (HU/PES), član generalne skupščine Budimpešte

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij

COM(2013) 147 final

1.

se je seznanil s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki ga je Evropska komisija predstavila 26. marca 2013 in je del načrta v desetih točkah, predloženega v okviru vmesnega pregleda Evropske digitalne agende;

2.

z zadovoljstvom ugotavlja, da predlog uredbe temelji na najboljših praksah, ki obstajajo v državah članicah, hkrati pa slednjim v veliki meri daje proste roke glede organizacijskih vprašanj in podpira novo kulturo zagotavljanja dostopa do visokohitrostnega interneta;

3.

pozdravlja prednostne naloge, določene v predlogu uredbe – visokohitrostna omrežja, gradbena dela, skupna uporaba obstoječe infrastrukture in učinkovitejša izgradnja nove fizične infrastrukture ter zmanjšanje upravnih bremen in birokracije; vse te prednostne naloge se nanašajo na področja, kjer so mesta in regije hkrati zainteresirane strani ter ponudnice in prejemnice storitev;

4.

opozarja, da je visokohitrostna širokopasovna infrastruktura hrbtenica enotnega digitalnega trga in predpogoj za globalno konkurenčnost, npr. na področju e-trgovanja. Kot je bilo navedeno v sporočilu o Aktu za enotni trg II (1), lahko 10-odstotno povečanje širokopasovne penetracije ustvari letno povečanje BDP za 1–1,5 % ter povečanje produktivnosti dela za 1,5 % (2), medtem ko imajo inovacije, ki jih v podjetjih spodbudi širokopasovna infrastruktura, potencial, da do leta 2020 ustvarijo 2 milijona novih delovnih mest (3);

5.

poudarja, da si Unija ne more privoščiti, da evropska podjetja in državljani ne bi imeli dostopa do takšne infrastrukture, zato se je zavezala k uresničevanju ambicioznih ciljev v zvezi s širokopasovnim dostopom iz Evropske digitalne agende: do leta 2013 osnovni širokopasovni dostop za vse Evropejce in do leta 2020 (i) dostop do hitrosti nad 30 Mbps za vse Evropejce ter (ii) internetna povezava nad 100 Mbps za polovico ali več evropskih gospodinjstev. Ti cilji pa bodo doseženi samo, če bodo stroški izgradnje infrastrukture znižani v celotni EU;

6.

poudarja, da je pri upravljanju procesov, na katerih temeljijo obravnavani predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ter z njim povezani javnopolitični ukrepi, ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti izjemno pomembno usklajeno delovanje Evropske unije, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, kakor je določeno v beli knjigi OR o upravljanju na več ravneh (4);

7.

v skladu s stališči, izraženimi v svojih prejšnjih mnenjih, opozarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial Evrope za razvoj storitev na področju IKT v javnem in zasebnem sektorju ter IKT uporabiti za izboljšanje storitev, ki jih lokalne in regionalne oblasti zagotavljajo na področju zdravstva, izobraževanja, javnega reda, varnosti in socialnih storitev. Javno-zasebna partnerstva, ki jih podpira EU na področju javnih storitev IKT med malimi in srednjimi podjetji (MSP), ki razvijajo IKT, ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, so lahko izvrstna podlaga za razvoj sposobnosti in znanja na lokalni ravni v vsej EU (5);

8.

je že v preteklosti poudaril, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za racionalizacijo, posodobitev in zmanjšanje upravnih bremen kot prednostno strategijo za zmanjšanje stroškov ter racionalizacijo in poenostavitev upravnih postopkov in storitev, saj to oživlja gospodarstvo, zmanjšuje obseg upravnih postopkov in obremenitev ter izboljšuje odnose med državljani in oblastmi. Poleg tega se zmanjšujejo upravni stroški za podjetja (zlasti tista, ki razvijajo visokohitrostno internetno infrastrukturo), izboljšuje njihova konkurenčnost in spodbuja njihov razvoj (6);

9.

opozarja, da morajo Evropska komisija in države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili celovito in učinkovito vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v upravljanje pobud, povezanih z IKT (7);

10.

se je seznanil z namenom predlagane uredbe, da prispeva k izboljšanju kakovosti storitev in informacijskih proizvodov, namenjenih evropskim potrošnikom, ter zmanjšanju nepotrebnih stroškov in upravnih bremen, hkrati pa podpira enotni digitalni trg in cilje strategije Evropa 2020.

11.

poudarja, da so priporočila Evropske digitalne agende, zlasti v zvezi z uvajanjem širokopasovne povezave, namenjena predvsem lokalnim in regionalnim oblastem, ki lahko odločilno prispevajo k njenemu izvajanju. Prednostne naloge nove strategije na lokalni in regionalni ravni lahko izboljšajo kakovost življenja državljanov, podpirajo njihove družbene in gospodarske dejavnosti, pospešijo regionalni razvoj ter spodbujajo učinkovitejše in posameznikom prilagojene javne storitve in lokalna podjetja. Regije in mesta imajo na voljo številna orodja za čim boljše izkoriščanje tega potenciala;

12.

z zadovoljstvom ugotavlja, da bo lahko predlagana uredba znatno prispevala k zmanjšanju digitalnega razkoraka in doseganju ciljev strategije Evropa 2020, hkrati pa izpolnila osnovne potrebe evropskih državljanov na socialnem, kulturnem in gospodarskem področju (8);

13.

priznava, da je informacijska družba izjemno pospešila gospodarski in družbeni napredek, ter meni, da bo učinkovitejša gradnja širokopasovne infrastrukture ta trend še okrepila. Vendar pa Odbor opozarja, kako enostavno je mogoče razširjati vsebine, ki ogrožajo mladino in temeljne demokratične vrednote, ter poudarja, da lahko ustrezno izobraževanje, ki temelji na vrednotah, in obširno medijsko opismenjevanje (9) to grožnjo preprečita;

14.

vnovič poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju cenovno ugodnega dostopa do širokopasovnih povezav na primer na področjih, kjer samo tržni mehanizmi ne zadoščajo, vodenju pilotnih projektov pri odpravljanju širokopasovne vrzeli in pri razvijanju novega pristopa, ki bo javne spletne storitve usmeril k državljanom (10);

15.

Evropsko komisijo opozarja, da bodo morda lokalne in regionalne oblasti za financiranje širokopasovne infrastrukture potrebovale nepovratno državno pomoč, in jo poziva, naj v zvezi s tem pripravi ustrezne predpise;

16.

ponavlja priporočilo iz mnenja o Evropski digitalni agendi, da bi bilo treba s finančnimi sredstvi in drugimi podpornimi ukrepi spodbujati vzpostavljanje širokopasovnih omrežij z odprtim dostopom, ki temeljijo na horizontalno zgrajeni omrežni arhitekturi in poslovnem modelu, ki ločuje fizični dostop do omrežja od zagotavljanja storitev. Obstoječa omrežja, zasnovana na optičnih vlaknih, bi morala biti odprta za konkurenco (11). Konkretno to pomeni, da je treba v zvezi s temnimi optičnimi vlakni, ki so oblika pasivne infrastrukture, spodbujati poslovne modele odprtega dostopa;

17.

glede na to, da ima v gosto poseljenih regijah širokopasovni dostop očitne komercialne koristi, meni, da je treba za zagotovitev geografske uravnoteženosti posebno pozornost nameniti spodbujanju zasebnih naložb na podeželskih in redko poseljenih območjih, kot tudi v najbolj oddaljenih regijah. V zvezi s tem imajo lahko lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri usklajevanju povpraševanja po dostopu do širokopasovne povezave v javni upravi, organih za javno varnost, lokalnih šolah in zdravstvenih ustanovah, pa tudi pri ustanavljanju skupin na lokalni ravni (v okviru šol, občin, MSP itd.), razvoju območij za predstavitev širokopasovne infrastrukture potrošnikom in pri organizaciji usposabljanja;

18.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti zaradi pomanjkanja zasebnih operaterjev na območjih, ki veljajo za nedonosna, kot npr. podeželska območja, prisiljene prispevati k financiranju digitalne infrastrukture; da bi vsem državljanom in območjem zagotovili enak dostop do nove tehnologije, Komisijo poziva, naj lokalne oblasti podpre v prizadevanjih glede financiranja in po eni strani dovoli uporabo evropskih strukturnih skladov za financiranje digitalne infrastrukture v vseh evropskih regijah, po drugi strani pa prizna, da gre pri projektih digitalnega razvoja na podeželskih območjih in redko naseljenih območjih za storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena.

19.

poudarja, da bi morale IKT kot temelj informacijske družbe, ki je odprta vsem, zadovoljevati potrebe vseh pripadnikov družbe, tudi tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

20.

ponovno opozarja, da lahko visokokakovostne širokopasovne povezave po primerni ceni izboljšajo dostopnost in kakovost storitev, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti, hkrati pa mikropodjetjem in MSP pomagajo pri trženju njihovih proizvodov. Pričakovati je, da bodo odročne regije in skupnosti, zlasti najbolj oddaljene, imele precejšnjo korist od razširjenega in hitrejšega dostopa do širokopasovnih storitev (12);

21.

vztraja, da so nove uporabe in digitalne storitve bistveni elementi privlačnosti in uravnoteženega razvoja območij, in meni, da je zagotovitev digitalnega dostopa za vse pogoj za uspešno uresničitev ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije;

22.

v skladu s stališči, izraženimi v enem od svojih prejšnjih mnenj (13), predlaga, da Evropa v celoti izkoristi možnosti, ki jih bo na podlagi obravnavane uredbe ponudil hitrejši razvoj omrežja, ter razvija storitve na področju IKT v javnem in zasebnem sektorju in s tem IKT uporabi kot sredstvo za izboljšanje storitev, ki jih lokalne in regionalne oblasti zagotavljajo na področju zdravstva, izobraževanja, javnega reda, varnosti in socialnih storitev;

23.

poleg tega v skladu s stališči, izraženimi v enem od svojih prejšnjih mnenj (14), priporoča, da Evropa v celoti izkoristi možnosti, ki jih bo na podlagi obravnavane uredbe ponudil hitrejši razvoj omrežja, ter razvija čezmejne javne spletne storitve. Pri tem je treba zagotoviti, da s tem povezani projekti digitalizacije upoštevajo vidike v zvezi z interoperabilnostjo in e-identifikacijo državljanov (projekt STORK), e-podpisi, elektronskimi storitvami na področju dokumentov in drugimi sestavnimi elementi e-uprave ter tako upoštevajo evropski okvir;

24.

opozarja, da ne bo mogoče izkoristiti potenciala računalništva v oblaku (15), če ne bo čim prej vzpostavljena potrebna infrastruktura.

25.

poudarja, da je digitalni enotni trg steber Evropske digitalne agende, ki bo omogočil rast, uspešnost in dinamičnost vseevropskega trga za ustvarjanje in razširjanje zakonitih digitalnih vsebin in spletnih storitev ter potrošnikom ponudil preprost, varen in prilagodljiv dostop do digitalnih vsebin in storitvenih trgov (16). Odbor zato pozdravlja dejstvo, da bo predlagana uredba ta proces pospešila in hkrati zmanjšala stroške;

26.

meni, da morajo imeti javne ustanove na regionalni in lokalni ravni pri vzpostavljanju širokopasovnih omrežij ustrezne notranje zmogljivosti in trajnostna finančna sredstva za digitalizacijo (17);

27.

priznava, da bo imela predlagana uredba učinek na ukrepe, namenjene reševanju izzivov na področju energetske učinkovitosti z uporabo IKT (18), in na strukture za izkoriščanje naravnih virov.

28.

odobrava cilj, po katerem se uredba zaradi čim večjega izkoriščanja sinergij med omrežji ne nanaša samo na ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij, ampak tudi na lastnike fizične infrastrukture, ki je primerna za vgradnjo elementov elektronskega komunikacijskega omrežja, npr. infrastruktura za električno energijo, plin, vodo, kanalizacijo, ogrevanje in promet. Kljub temu pa zaradi varnostnih razlogov in s tem povezanih visokih stroškov izraža zaskrbljenost glede uporabe predlagane uredbe za kritično infrastrukturo, kot so predori podzemne železnice v velikih mestih;

29.

obžaluje, da so telekomunikacijske storitve in infrastruktura še vedno zelo razdrobljene po nacionalnih mejah, čeprav je širokopasovna in visokohitrostna infrastruktura hrbtenica enotnega digitalnega trga in osnovni pogoj za svetovno konkurenčnost;

30.

ker so gradbena dela glavni del skupnih stroškov izgradnje omrežij, vidi bistven regulativni napredek v tem, da bo imel vsak omrežni operater za izgradnjo elementov visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij pravico ponuditi dostop do fizične infrastrukture (npr. kanalov, vodov, vstopnih jaškov, omaric, drogov, stebrov, anten, stolpov in drugih podpornih objektov) ali jo koristiti (po pravični ceni in razumnih pogojih) in da bodo morale biti vse informacije, potrebne za zagotovitev preglednosti, na voljo pri enotni informacijski točki;

31.

želi poudariti, kako pomembno je, da se pri določanju cen in tarif ne spregledajo socialni in kohezijski cilji.

32.

izraža zadovoljstvo, da uredba obravnava vprašanje usklajevanja gradbenih del, zlasti zato, ker se ta dela delno ali v celoti financirajo z javnimi sredstvi; ugotavlja pa, da uredba sploh ne omenja posledic glede javnih naročil;

33.

obžaluje, da uredba ne omenja vloge lokalnih oblasti, čeprav se bo usklajevanje gradbenih del izvajalo ravno na njihovem ozemlju; zato Komisiji priporoča, da lokalne oblasti v uredbi omeni.

34.

podpira vlogo enotne informacijske točke za pospeševanje in usklajevanje postopka izdaje dovoljenj in meni, da je rok za izdajo ali zavrnitev dovoljenja največ šest mesecev zadosten;

35.

obžaluje, ker uredba ne obravnava vloge lokalnih oblasti v postopku izdaje dovoljenj, čeprav gre v večini primerov za postopek, ki sodi v pristojnost lokalnih oblasti; izraža zaskrbljenost zaradi velikih stroškov, ki jih imajo pri tem pogosto lokalne oblasti.

36.

meni, da je pomemben napredek določba, ki v povezavi s prošnjo za gradbeno dovoljenje določa, da je treba vse na novo zgrajene stavbe opremiti z visokohitrostno stavbno fizično infrastrukturo vse do omrežnih priključnih točk;

37.

izraža zadovoljstvo z obveznostjo, da imajo vse na novo zgrajene večstanovanjske stavbe in stavbe, v katerih so opravljajo velika prenovitvena dela, koncentracijsko točko, ki je dostopna za ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij, vendar meni, da bi bilo treba opredeliti, da ta obveznost velja tudi za naložbe v socialna stanovanja, da bi se tudi tam stanujočim skupinam, ki jim grozi digitalna izključenost, zagotovil dostop do širokopasovnih storitev. V tem primeru pa bi bilo treba spodbujati celotno izpolnitev načrtovanega cilja.

38.

ugotavlja, da se ukrepi v obliki, kakor jih navaja predlog uredbe, zdijo v skladu z načelom subsidiarnosti. Znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostne elektronske komunikacijske infrastrukture dejansko mora biti predmet ukrepov Unije, če želimo izboljšati pogoje vzpostavitve in delovanja notranjega trga, da bi odpravili ovire delovanju enotnega trga, ki so povezane z različnimi pravili in upravnimi praksami na nacionalni in podnacionalni ravni. Ta različnost zavira širitev in rast evropskih podjetij, negativno vpliva na konkurenčnost Evrope in ustvarja ovire za čezmejne naložbe in dejavnosti;

39.

ocenjuje, da so predlagani ukrepi na področjih s čezmejnimi elementi potrebni, saj države članice in/ali lokalne in regionalne oblasti ne morejo same ustrezno urejati čezmejnih elementov, ki so pri tem odločilni. Popolno širokopasovno pokritje bi okrepilo teritorialno kohezijo;

40.

ugotavlja, da je v bistvu namen te uredbe pospešitev in spodbuditev izgradnje visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij, in sicer s spodbujanjem skupne uporabe obstoječe in ustvarjanjem potrebnih pogojev za učinkovitejšo izgradnjo nove fizične infrastrukture, da se znižajo stroški izgradnje takšnih omrežij;

41.

meni, da imajo predlagani ukrepi očitne prednosti v primerjavi z ločenimi ukrepi, ki bi se izvajali na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti zato, ker so glavni ukrepi osredotočeni na štiri tematska področja: visokohitrostna omrežja, gradbena dela, skupna uporaba obstoječe infrastrukture, učinkovitejša izgradnja nove fizične infrastrukture in zmanjšanje upravnih bremen;

42.

opozarja na dodano vrednost skupnega evropskega pristopa do zadevnih vprašanj, saj bi se tako izognili nepotrebnemu podvajanju dela in ustvarili ekonomijo obsega; poudarja, da je ta pristop bistven, saj je internet, ki je prisoten povsod in ima čezmejni značaj, nepogrešljivo orodje za optimizacijo gospodarskega in družbenega potenciala IKT;

43.

ugotavlja, da se ukrepi v obliki, kakor jih navaja predlog uredbe, zdijo v skladu z načelom sorazmernosti. Dejansko se omejujejo na to, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev, in si prizadevajo za zmanjšanje ovir za dostop do fizične infrastrukture;

44.

ugotavlja, da se v uredbi predlagani ukrepi za znižanje stroškov osredotočajo na izboljšanje usklajevanja in preglednosti ter harmonizacijo nujnih orodij, kar zadevnim akterjem omogoča, da izkoristijo sinergije in zmanjšajo neučinkovitosti v izgradnji;

45.

poudarja, da predlagani ukrepi ne predpisujejo nobenih posebnih poslovnih modelov in državam članicam puščajo odprto možnost, da sprejmejo podrobnejše določbe. Tako bodo nacionalne pobude, ki so v teku, prej dodatno dopolnili kot pa nanje vplivali. Obenem bodo državam članicam omogočili nadgradnjo njihovih sedanjih ukrepov in izbiro uporabe katerega koli obstoječega ali novega ukrepa, ki najbolj ustreza njihovim posebnostim, kar ne bo nujno povzročilo dodatnih stroškov;

46.

vendar poudarja, da je treba za zagotovitev pravne gotovosti v uredbi opredeliti, katere korake bo sprejela Evropska komisija, ko bodo države članice poročale o izjemah;

47.

priznava, da imajo zaradi uporabe uredbe namesto direktive države članice več manevrskega prostora; ocenjuje pa, da bo z dovolj prožnim izvajanjem uredba omogočila hitro razpoložljivost orodij za znižanje stroškov in ohranitev zagona pri doseganju ciljev iz Evropske digitalne agende, ki morajo biti doseženi do leta 2020;

48.

glede izboljšanja zakonodaje v splošnem ugotavlja, da predlog uredbe večkrat izrecno omenja lokalno in regionalno raven. Glede na pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti in temeljno vlogo, ki jo imajo pri pripravi in izvajanju ukrepov, povezanih s področji uporabe IKT (in zlasti pri razvoju visokohitrostnih omrežij), bi se morale institucije EU in države članice pri pripravi in izvajanju ukrepov za uresničevanje Evropske digitalne agende redno posvetovali z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

49.

poziva Evropsko komisijo, naj pravočasno zaprosi za mnenje Odbora regij o poročilu v okviru pregleda, ki bo predstavljeno tri leta po začetku veljavnosti uredbe.