30.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 217/97

(1)

Euroskupina ima posebno odgovornost za ekonomsko upravljanje euroobmočja. Gospodarska in finančna kriza je jasno razkrila tesne povezave v euroobmočju in poudarila potrebo po skladni skupni naravnanosti politike, ki bi upoštevala močne učinke prelivanja med državami članicami, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), in po učinkoviti ureditvi za usklajevanje politik, ki bi omogočila hitro odzivanje na spremembe v gospodarskem okolju.

(2)

Države članice euroobmočja so se s podpisom Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji dne 2. marca 2012 zavezale k izvedbi vrste obsežnih dodatnih reform politik in dodatnega usklajevanja politik. Z začetkom veljavnosti tako imenovanega „dvojčka uredb“ (3) (v nadaljnjem besedilu: dvojček uredb) v letu 2013 se bo še okrepilo usklajevanje proračunskih in ekonomskih politik v euroobmočju.

(3)

Izvaja se tudi nadaljnje delo za poglobitev ekonomske in monetarne unije (EMU). Komisija je 28. novembra 2012 predstavila sporočilo o načrtu za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo. V načrtu so bili opredeljeni razlogi za pravo EMU in njeni cilji ter instrumenti in koraki, s katerimi bi bilo te cilje mogoče doseči. Načrt je bil namenjen začetku evropske razprave. Komisija je 12. septembra 2012 predstavila časovni načrt za uvedbo bančne unije. Spremljal ga je predlog za dve uredbi, ki sta potrebni za uvedbo enotnega mehanizma nadzora. Predsednik Evropskega sveta je 5. decembra 2012 izdal poročilo, ki je bilo pripravljeno v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Euroskupine in predsednikom ECB ter je vsebovalo konkreten in časovno opredeljen načrt za vzpostavitev prave EMU. V njem so bila obravnavana področja integriranega okvira finančnih, proračunskih in ekonomskih politik ter demokratične legitimnosti in prevzemanja odgovornosti.

Voditelji držav oziroma vlad držav članic so se 14. decembra 2012 odločili, da je treba nadaljevati pripravo načrta za dokončanje EMU, ter ob tem priznali soodvisnost gospodarstev držav članic euroobmočja in koristi, ki jih lahko prinese stabilnost euroobmočja njegovim članicam in Uniji kot celoti.

(4)

Evropski parlament je bil ustrezno vključen v evropski semester in je svoja stališča o poglobitvi EMU izrazil v svoji resoluciji z dne 20. novembra 2012„Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“.

(5)

Za obvladovanje krize v euroobmočju je značilna trdna odločenost. Zavezanost vseh držav članic in institucij EU zaščiti integritete euroobmočja ni bila nikoli vprašljiva. Vendar bi morala Euroskupina še izboljšati učinkovitost upravljanja euroobmočja in obvladovanja krize, da se zagotovi optimalno usklajevanje na ravni euroobmočja. Boljše usklajevanje je potrebno tudi zaradi doseganja skladne skupne naravnanosti politik v euroobmočju in zagotavljanja izvajanja potrebnih političnih ukrepov. Doseganje teh ciljev bo okrepilo zaupanje državljanov in trgov, kar bo prispevalo h gospodarskemu okrevanju in finančni stabilnosti euroobmočja.

(6)

Izvajanje dvojčka uredb bo še okrepilo proračunski nadzor v euroobmočju. S tem dvojčkom uredb je Euroskupina dobila vlogo v razpravah o osnutkih proračunov posameznih držav članic ter o proračunskih obetih za euroobmočje kot celoto, da bi se zagotovila ustrezna skupna fiskalna naravnanost. Te razprave potekajo na podlagi mnenj Komisije o osnutkih proračunskih načrtov držav članic euroobmočja ter skupne ocene osnutkov proračunskih načrtov in njihove interakcije, ki jo za euroobmočje kot celoto pripravi Komisija. Glavni izziv za fiskalno konsolidacijo v celotnem euroobmočju je doseči enakomerno zmanjševanje razmerja med dolgom in BDP. To je mogoče doseči z izvajanjem diferencirane, rasti prijazne politike fiskalne konsolidacije ob sočasni krepitvi možnosti za rast v euroobmočju.

V korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast je predvidena strukturna proračunska prilagoditev nominalni referenčni vrednosti, ki tako kratkoročno kot srednjeročno upošteva razlike pri tveganjih za vzdržnost med posameznimi državami, ter omogoča delovanje avtomatskih stabilizatorjev med potekom prilagajanja. V preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast je predvideno postopno približevanje srednjeročnim ciljem, pri čemer je kot referenčna vrednost določeno 0,5-odstotno letno strukturno izboljšanje. To se lahko spreminja glede na značilnosti posamezne države ob upoštevanju cikličnih pogojev in tveganja za vzdržnost javnega dolga. Srednjeročno bi se verodostojnost fiskalne politike povečala, če bi struktura javnofinančnih odhodkov in prihodkov bolje odražala učinek postavk porabe in virov prihodkov na rast. Poleg tega je mogoče možnosti za gospodarsko rast povečati z dodatnimi strukturnimi reformami in izkoriščanjem možnosti, ki jih ponuja obstoječi fiskalni okvir EU, da se uravnotežijo potrebe po produktivnih javnih naložbah in cilji na področju fiskalne discipline v okviru preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast.

(7)

Večina kazalnikov tveganja, povezanih s finančnimi trgi EU, in razpoloženje na trgu sta se v primerjavi z letom 2012 popravila, saj se je intenzivnost začaranega kroga, ki uničuje zaupanje, razblinila. Vendar so trgi še vedno precej razdrobljeni. Izboljšani pogoji financiranja za banke se morajo še prenesti v kreditiranje realnega gospodarstva, med državami članicami pa so še vedno velike razlike v posojilnih dejavnostih bank in stroških financiranja zasebnega sektorja. Ključni izziv v sedanji konjunkturi je olajšati urejeno razdolževanje tako bančnega sektorja kot nefinančnega zasebnega sektorja ob sočasnem ohranjanju dotoka novih posojil za produktivne rabe v realnem gospodarstvu in zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP).

(8)

Nadaljnje čiščenje bilanc stanja bank in povečevanje varnostnih zalog lastniškega kapitala, kjer je to potrebno, bi prispevala k obnovitvi kreditnega kanala. V okviru tega se bo s pregledi kakovosti sredstev in stresnimi testi, ki jih bosta izvedla enotni mehanizem nadzora (EMN) in Evropski bančni organ (EBA), zagotovila preglednost bilanc stanj bank in opredelile vse preostale ranljive točke, kar bo okrepilo zaupanje v sektor kot celoto. Tveganje nadaljnje razdrobljenosti finančnih trgov in finančnih pretresov kaže, kako pomembno je za euroobmočje, da čim prej nadaljuje z oblikovanjem bančne unije in se hkrati izogiba priložnostnim pristopom k reševanju bank.

(9)

V celotnem euroobmočju so potrebne strukturne reforme za izboljšanje delovanja proizvodnega trga in trga dela, da se spodbudi konkurenčnost, okrepi tekoči proces prilagajanja in zagotovi trajnostna prerazporeditev sredstev. Poleg tega imajo strukturne reforme bistveno vlogo pri lajšanju procesov ponovnega uravnoteženja in razdolževanja. Pri državah članicah s primanjkljajem bo večja konkurenčnost povečala neto izvoz, kar prispeva k ponovnem uravnoteženju vzorca rasti v smeri produktivnejših, manj delovno intenzivnih menjalnih sektorjev, ob tem pa hkrati spodbuja gospodarsko okrevanje in zmanjšuje deleže javnega dolga. Ob tem bi lahko reforme za izboljšanje konkurenčnosti v državah članicah s presežki na tekočem računu prispevale k prerazporeditvi sredstev in pomagale spodbuditi naložbe v nemenjalne sektorje. S tem bi se okrepila vloga domačega povpraševanja v sestavi rasti, zaradi česar bi bila prilagoditev v euroobmočju bolj simetrična. Istočasno je imela kriza zelo nesimetrične učinke na zaposlovanje v državah članicah euroobmočja, pri čemer so bile najbolj prizadete države članice z najbolj skrčenim domačim povpraševanjem, povezanim z obrati tekočega računa. Brez učinkovite in hitre absorpcije ciklične brezposelnosti lahko pride do histereze, ko se brezposelnost trdno ustali in postane manj občutljiva na plačno dinamiko. Strukturne reforme na trgu dela so zato še naprej posebej pomembne za zmanjšanje tveganj za socialno kohezijo in povečanje možnosti za prihodnjo rast v euroobmočju. S podpisom Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji 2. marca 2012 so se države članice euroobmočja zavezale, da bodo o svojih nacionalnih načrtih obsežnih gospodarskih reform vnaprej razpravljale in jih po potrebi uskladile, da bi lahko primerjali najboljše prakse in dosegli večjo usklajenost gospodarske politike. Euroskupina bi morala spremljati učinek že sprejetih ukrepov, da se po potrebi spodbudi nadaljnje ukrepanje in poveča ambicioznost reform v skladu s priporočili za posamezne države –

1.

Prevzamejo odgovornost za skladno skupno naravnanost politik v euroobmočju, da bi zagotovili dobro delovanje euroobmočja ter tako povečali rast in zaposlovanje, obenem pa naj si še naprej prizadevajo za poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo. Euroskupini omogočijo osrednjo vlogo v strožjem nadzornem okviru, ki se uporablja v državah članicah euroobmočja, pri usklajevanju in spremljanju reform na nacionalni ravni in na ravni euroobmočja, ki so potrebne za stabilno in trdno euroobmočje, ter pri zagotavljanju usklajenosti na ravni politik in pripravi zasedanj držav euroobmočja.

2.

Zagotovijo, da Euroskupina spremlja in usklajuje fiskalne politike držav članic euroobmočja ter skupno fiskalno naravnanost v euroobmočju kot celoti, da se zagotovi rasti prijazna in diferencirana fiskalna politika. Zato bi morala Euroskupina razpravljati o mnenjih Komisije o osnutkih proračunskih načrtov vseh držav članic euroobmočja ter o proračunskem položaju in obetih za euroobmočje kot celoto na podlagi skupne ocene Komisije o osnutkih proračunskih načrtov in njihovi interakciji. Usklajevanje bi moralo prispevati k zagotavljanju, da je potek fiskalne konsolidacije prilagojen fiskalnim in ekonomskim razmeram v posameznih državah članicah euroobmočja s strukturno proračunsko prilagoditvijo, določeno v skladu s Paktom za stabilnost in rast, k omogočanju delovanja avtomatskih stabilizatorjev med potekom prilagoditve in k temu, da z vidika srednjeročnega povečanja verodostojnosti fiskalne politike, fiskalno konsolidacijo podpirajo splošno učinkovita in rasti prijazna kombinacija ukrepov na strani prihodkov in odhodkov ter ustrezne strukturne reforme, ki povečujejo možnosti za gospodarsko rast.

3.

V okviru Euroskupine ocenijo vzroke za razlike v stopnjah posojil v državah članicah euroobmočja, zlasti posojil za MSP, ter preučijo posledice razdrobljenosti finančnih trgov v euroobmočju in jih pomagajo odpraviti.

4.

Na podlagi dosedanjih ukrepov dokapitalizacije in prestrukturiranja spodbujajo nadaljnje izboljšanje bilanc stanja pri bankah, kar bi prispevalo k manjši razdrobljenosti enotnega trga in izboljšalo dotok posojil v realno gospodarstvo, zlasti MSP. Zato: (a) zagotovijo, da se ocene bilanc stanja in stresni testi, ki bodo izvedeni v okviru enotnega mehanizma nadzora v sodelovanju z Evropskim bančnim organom (EBA), dokončajo v skladu z dogovorjenim časovnim razporedom; (b) zagotovijo enake konkurenčne pogoje z izvajanjem zahtev za delitev bremena pri dokapitalizaciji bank; (c) poskrbijo, da bodo v okviru ocen bilanc stanja in stresnih testov na voljo verodostojni fiskalni varovalni ukrepi; (d) odstranijo nadzorniške spodbude za banke, da uskladijo sredstva in obveznosti znotraj nacionalnih meja, ter (e) pospešijo ustrezne ukrepe za ustanovitev bančne unije, kot jih je opredelil Evropski svet.

5.

Predhodno uskladijo načrte obsežnih gospodarskih reform v državah članicah euroobmočja. Spremljajo izvajanje strukturnih reform, zlasti na trgu dela in proizvodnem trgu, ter ocenjujejo njihove učinke na euroobmočje ob upoštevanju priporočil Sveta za posamezne države članice euroobmočja. Spodbujajo nadaljnje prilagajanje v euroobmočju ter zagotovijo odpravo zunanjih in notranjih neravnotežij, med drugim s skrbnim spremljanjem reform, ki obravnavajo izkrivljanja pri varčevanju in naložbah tako v državah članicah s primanjkljajem na tekočem računu kot v tistih s presežkom. Sprejmejo potrebne ukrepe za učinkovito izvajanje postopkov v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, predvsem z ocenjevanjem doseženega napredka pri izvajanju reformnih obveznosti v državah članicah s čezmernimi neravnotežji in izvajanju reform v državah članicah z neravnotežji, ki zahtevajo odločno ukrepanje zaradi omejitve širjenja negativnih učinkov v preostali del euroobmočja.

6.

V skladu s pregledom rasti za leto 2013 je najpomembnejše, da države članice euroobmočja sprejmejo skupne in obsežne ukrepe za odpravo socialnih posledic krize in zmanjšanje vse večjih stopenj brezposelnosti. Še posebno je zaskrbljujoča brezposelnost mladih; priporočajo se odločni ukrepi po zgledu Pakta za rast in delovna mesta ter evropskega jamstva za mlade. Prav tako se priporočajo nadaljnje reforme za lažje zaposlovanje, preprečevanje prezgodnjega odhoda s trga dela, zmanjševanje stroškov dela, odpravljanje segmentacije trga dela in podpiranje inovacij.