30.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 217/24

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav ali vlad držav članic so 29. junija 2012 sprejeli dogovor za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 10. julija 2012 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Finske za leto 2012 in podal mnenje o programu Finske za stabilnost za obdobje 2012–2015.

(5)

Komisija je 28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega je Komisija 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Finsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bi bilo treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 7. februarja 2013 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2013 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2013.

(7)

Evropski svet je 14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(8)

Komisija je 10. aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Finsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Finskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, ki zahtevajo spremljanje in ukrepanje politike. Stalno pozornost je treba namenjati zlasti občutnemu poslabšanju stanja tekočega računa in šibkemu izvozu zaradi industrijskega prestrukturiranja, pa tudi stroškovnim in nestroškovnim dejavnikom konkurenčnosti.

(9)

Finska je 18. aprila 2013 predložila svoj nacionalni program reform za leto 2013 in svoj program za stabilnost za obdobje 2012–2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da ima Finska na splošno zdrave javne finance ter da je z namenom približevanja srednjeročnemu proračunskemu cilju sprejela ukrepe za povečanje prihodkov in nadzor nad odhodki. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, je verjeten. Napovedana rast za leto 2013 je podobna tisti iz pomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2013, za leto 2014 pa je za 0,6 odstotne točke višja kot v pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2013. Cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost, je uravnotežiti finance centralne države in poskrbeti, da se bo delež dolga centralne države v BDP do leta 2015 začel zmanjševati. V programu za stabilnost je uvedena sprememba srednjeročnega proračunskega cilja z 0,5 % na – 0,5 %. Novi srednjeročni proračunski cilj je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. V programu za stabilnost je predvideno, da bo država dosegla srednjeročni proračunski cilj do leta 2014 in ga nato ohranjala do leta 2017. Glede na (preračunani) strukturni saldo na podlagi informacij iz programa za stabilnost Finska v letu 2012 ni dosegla predhodno zastavljenega srednjeročnega proračunskega cilja, kakor tudi ne bo dosegla novega srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2013.

V programu za stabilnost je napovedano izboljšanje (preračunanega) strukturnega proračunskega salda z – 1 % BDP leta 2012 na – 0,9 % BDP v letu 2013. Med letoma 2014 in 2017 naj bi se ta delež gibal med – 0,6 % in – 0,7 % BDP. Leta 2012 so se neto odhodki Finske povečali za 0,4 %, kar še vedno ne presega veljavne referenčne vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast. Zaradi negativne realne rasti BDP v letu 2012 se ocenjuje, da manjša strukturna prilagoditev zadošča. V letu 2013 se (preračunani) strukturni proračunski saldo Finske izboljšuje, njeni neto odhodki države pa bodo od referenčne vrednosti za odhodke predvidoma odstopali za samo 0,1 % BDP. Glede na obsežno negativno proizvodno vrzel Finske se to zdi ustrezno. V skladu z napovedmi se bo (preračunani) strukturni proračunski saldo Finske v letu 2014 še naprej izboljševal in dosegel – 0,6 % BDP ter se s tem dovolj približal srednjeročnemu proračunskemu cilju. Glede na pomladansko napoved služb Komisije iz leta 2013 naj bi Finska leta 2014 srednjeročni proračunski cilj že v celoti dosegla. Na splošno bi to pomenilo izpolnjevanje zahtev iz preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Konsolidirani bruto dolg sektorja države je leta 2012 znašal 53 % BDP in bo glede na programa za stabilnost do konca programskega obdobja ostal pod 60 % BDP. V programu za stabilnost je napovedano zmanjšanje ravni dolga v letih 2016 in 2017. Dolgoročna vzdržnost je še vedno največji izziv za fiskalno politiko. Zaradi vpliva, ki ga bo imelo staranje prebivalstva na izdatke za pokojnine, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, je bila ugotovljena vrzel v vzdržnosti, ki jo je treba nenehno spremljati.

(11)

Rast produktivnosti v javnem sektorju ni bila skladna z rastjo produktivnosti v širšem gospodarstvu, hkrati pa se povečuje breme, povezano s staranjem prebivalstva. Določena so bila načela za reformo strukture občin, vendar bodo združitve občin še naprej prostovoljne, čeprav bodo na voljo finančne spodbude centralne ravni države. Reforma sektorja socialnih in zdravstvenih storitev, ki je v teku, predvidoma ne bo znatno zmanjšala števila okrožij, v katerih je organizirano zagotavljanje zdravstvenih storitev.

(12)

Izvedeni so bili ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, med katerimi so pobuda „jamstvo za mlade“, začasni program za mlade odrasle, namenjen pridobivanju znanja in spretnosti, ter pilotni program za dolgotrajno brezposelne. Ta programa sta bila v letu 2013 dopolnjena z uvedbo finančne podpore za vajeništva v okviru „jamstva za mlade“ in sta dobrodošla zlasti glede na pričakovano rast stopnje brezposelnosti. Te ukrepe je zdaj treba izvajati z močnim poudarkom na izboljšanju ravni znanja in spretnosti ciljnih skupin ter njihovega položaja na trgu dela. Povečati je treba delež zaposlenosti starejših delavcev, da se bodo v prihodnje zagotovile vzdržne javne finance in zadovoljilo povpraševanje po delovni sili. Obseg delovno sposobnega prebivalstva na Finskem upada. Doseženi so bili dogovori o več ukrepih v zvezi z možnostmi predčasne upokojitve, kot so zvišanje starostne meje za delno upokojitev, ukinitev možnosti predčasne upokojitve z malusi ter zvišanje starostne meje za prehod iz brezposelnosti v upokojitev. Vendar pa se pričakovana življenjska doba podaljšuje hitreje, kot je bilo predvideno v pokojninski reformi iz leta 2005, in trenutna zakonsko predpisana upokojitvena starost bi se lahko sčasoma izkazala za prenizko, da bi omogočala zadostne pokojnine. Vlada se je v svojem programu za stabilnost zavezala, da bo do leta 2025 dejansko upokojitveno starost povečala na 62,4 let, kar pa je še vedno malo glede na pričakovano življenjsko dobo in demografske izzive. Izvedba teh dogovorjenih ukrepov je še naprej kratkoročna prednostna naloga.

(13)

Regulativne ovire v storitvenem sektorju na Finskem so še vedno restriktivne, za maloprodajni ter druge pomembne sektorje pa je značilna visoka tržna koncentracija. K uspešnemu reševanju sedanjih težav bi morale prispevati predvidene spremembe zakona o konkurenci v zvezi s prevladujočim položajem trgovcev z živili, cilji programa za spodbujanje zdrave konkurence v smislu večjega nadzora nad tem sektorjem ter odprava nepotrebnega omejevanja konkurence v veljavni zakonodaji, kot je zakonodaja o prostorskem načrtovanju in gradnji. K učinkovitejši konkurenčni politiki in povečanju njenih splošnih koristi bi morala prispevati tudi združitev organa, pristojnega za konkurenco, in agencije za varstvo potrošnikov, ob povečanju njenega proračuna in širših pooblastilih, ki bodo zajemala tudi nevtralnost konkurence med zasebnimi in javnimi akterji. Globe na področju prava konkurence so na Finskem od nekdaj nizke, zato se v letu 2013 načrtuje izvedba raziskave, ki bo podlaga za nadaljnje reforme, usmerjene v povečanje odvračilnega učinka teh glob.

(14)

Rast produktivnosti na Finskem še naprej zaostaja za rastjo plač, mednarodna konkurenčnost pa se je zmanjšala, na kar kaže tudi vse manjši tržni delež finskega izvoza. Raven naložb v raziskave, razvoj in inovacije je še naprej visoka, pri tem pa je odločilno, kako učinkovito te raziskave privedejo do inovacij in nastanka novih podjetij z visoko rastjo, ki lahko vstopijo na hitro rastoče izvozne trge ter povečajo mednarodno konkurenčnost. Kratkoročno bi morala Finska izvesti nedavno sprejete politike in ukrepe za izboljšanje raziskovalnega in inovacijskega sistema, kot je to novi akcijski načrt, ter na podlagi obstoječih vrednotenj in poročila o napovedih za prihodnost, ki se trenutno pripravlja, po potrebi predlagati nadaljne reforme. Cene energentov in dela so bile opredeljene kot vhodne cene, ki povečujejo stroške finskih proizvajalcev. Rast plač je bila v zadnjih letih zmerna zaradi sedanjega tristranskega dogovora o plačah, ki preneha veljati v letu 2013. Zato je zaskrbljujoče, da socialni partnerji še niso sklenili novega dogovora.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Finske. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 5 v nadaljevanju.

(16)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju.

(17)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 3 do 5 v nadaljevanju.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro (6). Finska bi kot država, katere valuta je euro, morala tudi zagotoviti, da se ta priporočila izvedejo v celoti in pravočasno –

1.

Še naprej izvaja rasti prijazno fiskalno politiko in ohranja trden fiskalni položaj, kakor je predvidela, ter zagotavlja doseganje srednjeročnega proračunskega cilja do konca programskega obdobja. Še naprej izvaja letne presoje obsega vrzeli v vzdržnosti, povezane s staranjem prebivalstva, ter javnofinančne prihodke in odhodke prilagaja glede na dolgoročne cilje in potrebe. Zagotovi stroškovno učinkovitost in vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe ter večjo pozornost nameni preprečevanju, rehabilitaciji in samostojnemu življenju.

2.

Zagotovi dosledno izvajanje tekočih upravnih reform v zvezi s strukturo občin, da bi dosegla večjo učinkovitost in prihranek stroškov pri zagotavljanju javnih storitev, vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami.

3.

Izvede dodatne ukrepe za povečanje zaposlovanja starejših delavcev, vključno s povečanjem njihove zaposljivosti in zmanjšanjem možnosti predčasnega umika s trga dela, zvišanjem dejanske upokojitvene starosti tako, da upokojitveno starost ali pokojninske prejemke prilagodi glede na spremembe pričakovane življenjske dobe. Izvaja tekoče ukrepe za izboljšanje položaja mladih in dolgotrajno brezposelnih na trgu dela ter pozorno spremlja njihov učinek, pri čemer posebno pozornost nameni razvoju znanj in spretnosti, ki se zahtevajo za razpisana delovna mesta.

4.

Z izvajanjem novega programa za spodbujanje zdrave konkurence nadaljuje prizadevanja za krepitev konkurence na proizvodnem in storitvenem trgu, zlasti v maloprodajnem sektorju.

5.

Okrepi zmogljivost Finske za zagotavljanje inovativnih proizvodov in storitev ter podjetij z visoko rastjo v hitro se spreminjajočih razmerah in še naprej izvaja diverzifikacijo industrije; še naprej izboljšuje energetsko učinkovitost gospodarstva. V sedanjih razmerah nizke rasti podpre usklajevanje realne rasti plač z rastjo produktivnosti, pri tem pa v celoti upošteva vlogo socialnih partnerjev in ravna v skladu z nacionalnimi praksami.