30.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 217/21

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli dogovor za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 10. julija 2012 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2012 in dal mnenje o programu Estonije za stabilnost za obdobje 2012–2015.

(5)

Komisija je 28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Estonije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 7. februarja 2013 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2013 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2013.

(7)

Evropski svet je 14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(8)

Estonija je 30. aprila 2013 predložila program za stabilnost za obdobje 2012–2017 in nacionalni program reform za leto 2013 in program za stabilnost za obdobje 2012–2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, verjeten za obdobje 2013–2014, za katero povprečna pričakovana realna rast BDP znaša okoli 3,3%. Službe Komisije v napovedi iz pomladi 2013 v obdobju 2013–2014 predvidevajo rast v višini 3,5 %. Estonija je v letu 2012 zabeležila nominalni proračunski primanjkljaj v višini 0,3 % BDP. Program za stabilnost potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni presežek. Ta cilj je ambicioznejši, kot zahteva Pakt za stabilnost in rast. V letu 2012 je bil estonski strukturni saldo v presežku, tako da je Estonija dosegla svoj srednjeročni proračunski cilj eno leto prej, kot je bilo načrtovano v programu za stabilnost za obdobje 2012-2015. Cilj proračunske strategije, opisane v programu za stabilnost za leto 2012 -2017, je zagotoviti vzdržno fiskalno politiko, ki podpira uravnoteženo rast, z izpolnjevanjem srednjeročnega proračunskega cilja ter hkratnim zagotavljanjem zadostnih fiskalnih rezerv in zmanjšanjem davčne obremenitve dela. Načrtovani nominalni proračunski primanjkljaj za leto 2013, ki znaša 0,5% BDP, naj bi se v skladu s programom v obdobju, ki ga zajema napoved, izboljšal, in sicer naj bi v letu 2014 dosegel uravnotežen položaj, po letu 2014 pa se prevesil v presežek. Celovita ocena preračunanega strukturnega salda, ki vključuje analizo referenčne vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast, kaže, da Estonija v letu 2013 ne odstopa znatno od srednjeročnega proračunskega cilja in bo v letu 2014 ponovno beležila strukturni presežek. Delež dolga je krepko pod 60 % BDP in se bo skladno s programom za stabilnost po letu 2013 verjetno znižal na okrog 9 % v obdobju 2015–2016. Estonija načrtuje, da bo v letu 2013 uvedla pravilo o strukturno uravnoteženem proračunu v skladu z zahtevami Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, podpisani 2. marca 2012 v Bruslju. Pravilo o strukturno uravnoteženem proračunu bi bilo treba dopolniti z okrepitvijo zavezujoče narave večletnih ciljev glede odhodkov, in sicer takoj, ko bo uvedeno.

(10)

Na trgu dela se zaposlenost še naprej povečuje, vendar še vedno obstajajo ozka grla za rast, med drugim trajna brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost, neskladje med ponudbo in povpraševanjem po kvalifikacijah na trgu dela ter naraščajoče pomanjkanje delovne sile, vključno z izgubo delovne sile zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav. Sistem socialnih nadomestil bi bilo treba spremeniti tako, da bo bolj prožen in ciljno prilagojen ter bo zagotavljal podporne storitve in spodbude za brezposelne in neaktivne osebe, ki jih je mogoče ponovno zaposliti, ukrepe za aktivacijo pa je treba okrepiti, da bi dosegli tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Stroškovno učinkovitost odhodkov za družinsko politiko bi bilo mogoče izboljšati na proračunsko nevtralen način, med drugim s prerazporejanjem sredstev za starševski dodatek na učinkovitejše ukrepe, kot so storitve otroškega varstva, s pričakovanim pozitivnim učinkom na zaposlovanje žensk. Pri gospodarskem razvoju regij je potreben bolj usklajen pristop, da bo Estonija dosegla vidnejše rezultate.

(11)

Na področju izobraževanja in usposabljanja je Estonija delno izpolnila priporočila Sveta za leto 2012: v letu 2012 je sprejela reformo visokega šolstva, v letu 2013 pa naj bi sprejela novo celovito reformo poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Posebno pozornost bo treba nameniti zadostni vključenosti socialnih partnerjev, da se zagotovi zadostno število vajeništev v poklicnem izobraževanju. Racionalizirano srednješolsko izobraževanje ostaja pomembna zaveza, ki še ni izpolnjena. Še vedno razmeroma visoka brezposelnost mladih zahteva ukrepanje zaradi dejstva, da je velik delež mladih brez strokovne ali poklicne izobrazbe. Tudi dostop do vseživljenjskega učenja za nizko kvalificirane delavce še ni bil ustrezno obravnavan, ukrepi za brezposelne mlade pa niso vedno ustrezno prilagojeni potrebam na trgu dela. Nepovezanost med javnim raziskovalnim sektorjem in gospodarstvom še naprej ostaja izziv za rast produktivnosti in konkurenčnost. Zaradi majhnosti estonskega gospodarstva ostaja izziv tudi internacionalizacija sistema raziskav in inovacij ter njegova uvrstitev med prednostne naloge.

(12)

Energetska intenzivnost Estonije je še vedno zelo visoka. Čeprav je vlada sprejela nekaj ukrepov na tem področju, je treba ta prizadevanja nadaljevati in okrepiti, pri tem pa dati večji poudarek obnovi stanovanjskih stavb. Novi avtomobili v Estoniji so najbolj energetsko intenzivni v Uniji, navade potrošnikov pa se kljub povišanim trošarinam na gorivo ne spreminjajo. Brez dodatnih ukrepov Estonija najverjetneje ne bo izpolnila svojega cilja glede emisij toplogrednih plinov, zlasti če ne bo sprejela dodatnih ukrepov na področju prometne in stanovanjske politike. Estonski energetski trg ostaja razmeroma izoliran, saj so čezmejne povezave nezadostne.

(13)

Storitve, ki jih mora država v skladu z zakonom zagotavljati na lokalni ravni, so v večini sektorjev neučinkovite, zlasti pa na področjih dolgotrajne oskrbe, družinske podpore, izobraževanja in prometa; enako velja za ukrepe na lokalni ravni, ki so potrebni za učinkovito zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva. Razlog je v šibki upravni zmogljivosti lokalnih uprav ter neskladju med prihodki lokalnih upravnih enot in pristojnostmi, ki so bile nanje prenesene. Zaenkrat še ni bil pripravljen izvedljiv načrt za izboljšanje lokalne uprave.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo estonske ekonomske politike. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Estoniji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 5 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 spodaj.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro (6). Kot država katere valuta je euro, bi morala Estonija tudi zagotoviti, da se navedena priporočila izvedejo v celoti in pravočasno –

1.

Izvaja rasti prijazno fiskalno politiko in ohranja trden fiskalni položaj, kot je predvideno v programu, ter tako zagotovi izpolnjevanje srednjeročnega proračunskega cilja v celotnem obdobju programa za stabilnost. Načrtovano proračunsko pravilo o strukturno uravnoteženem proračunu dopolni z bolj zavezujočimi pravili o večletnem načrtovanju odhodkov v okviru srednjeročnega proračunskega okvira ter še naprej povečuje učinkovitost javne porabe.

2.

Izboljša spodbude za delo s povečanjem doslednosti različnih obstoječih sistemov socialnih nadomestil ter večjo prožnostjo in ciljno usmerjenostjo dodeljevanja socialnih nadomestil. Izboljša zagotavljanje socialnih storitev, vključno z otroškim varstvom, ter poveča učinkovitost in stroškovno učinkovitost družinske politike. Okrepi ukrepe za aktivacijo, da bo olajšala ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih in oseb, ki prejemajo nadomestila za invalidnost in nesposobnost za delo, na trg dela. Pripravi usklajene ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja v regijah z visoko brezposelnostjo.

3.

Nadaljuje prizadevanja za izboljšanje sistema izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, med drugim z nadaljnjim vključevanjem socialnih partnerjev ter sprejetjem usmerjenih ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Znatno poveča udeležbo nizko kvalificiranih oseb v vseživljenjskem učenju. Okrepi prizadevanja za uvrstitev sistema raziskav in inovacij med prednostne naloge ter njegovo internacionalizacijo ter izboljša sodelovanje med gospodarstvom, visokim šolstvom in raziskovalnimi ustanovami.

4.

Izboljša energetsko učinkovitost, zlasti stavb in prometa, ter okrepi okoljske spodbude v zvezi z vozili in odpadki. Okrepi razvoj čezmejnih energetskih povezav, da zagotovi s ciljem diverzificirati energetske vire in spodbujati konkurenco na energetskem trgu.

5.

Prihodke lokalnih upravnih enot ustrezneje prilagodi njihovim pristojnostim. Izboljša učinkovitost lokalnih uprav in zagotovi opravljanje kakovostno lokalnih javnih storitev.