Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011IP0592

Tunizija: zadeva Zakarie Buguire Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 o Tuniziji: zadeva Zakarie Buguire

UL C 168E, 14.6.2013, p. 126–128 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 168/126


Četrtek, 15. december 2011
Tunizija: zadeva Zakarie Buguire

P7_TA(2011)0592

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 o Tuniziji: zadeva Zakarie Buguire

2013/C 168 E/17

Evropski parlament,

ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Tuniziji, zlasti resolucije z dne 3. februarja 2011 (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o reviziji evropske sosedske politike – južni sklop (2),

ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 25. maja 2011 z naslovom "Nov odziv na spremembe v sosedstvu" (KOM(2011)0303),

ob upoštevanju resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (3),

ob upoštevanju sklepov srečanja projektne skupine EU-Tunizija z dni 28. in 29. septembra 2011,

ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in njenega izbirnega protokola,

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti njegovih členov 7 in 9,

ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.

ker je dne 13. novembra 2011 na letališču Tunis – Kartagina tunizijski študent medicine Zakaria Buguira bil priča večkratnim javnim nasilnim dejanjem, ki so jih organi kazenskega pregona zagrešili nad skupino mladih Maročanov, ki so se udeležili finalne tekme afriške nogometne lige prvakov med kluboma Wydad Casablanca in Esperance Tunis;

B.

ker je zaradi skrajnega nasilja napada organov kazenskega pregona na trinajst Maročanov, ki so imeli zvezane roke in so bili onesposobljeni, Zakaria Buguira začel snemati prizor s svojim mobilnim telefonom, da bi ga objavil na internetu, zato da bi se končala vsesplošna nekaznovanost, prisotna med Ben Alijevo vladavino in bi tako prispeval k ustvarjanju demokratične Tunizije, ki bi temeljila na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C.

ker je Zakario Buguiro takoj prekinil varnostnik in je mladeniča nasilno udarilo približno dvajset policistov, skupaj s skupino Maročanov pa je bil prepeljan na policijsko postajo na obrobju letališča;

D.

ker je bil Zakaria Buguira tri ure pridržan v samovoljnem priporu in bil v tem času žrtev večkratnega nasilja in zastraševanja, kar je mogoče označiti kot nečloveško in ponižujoče ravnanje; ker je bil mladenič v priporu tudi priča razmer, v katerih so zadrževali mlade Maročane, ter ravno takega nečloveškega in ponižujočega ravnanja z njimi;

E.

ker so po napotitvi protiteroristične enote na položaj mejne policije tunizijske televizijske postaje Al-Watania, Hannibal in Nesma na prizorišče poslale poročevalce in v noči s 13. na 14. november 2011 objavile poročilo, v katerem so upravičevale prijetje skupine mladih maroških navijačev, ki naj bi storili dejanja vandalizma v odhodnem terminalu letališča;

F.

ker je bil Zakaria Buguira izpuščen po posredovanju svoje matere in odvetnice, ki je prišla v pripor; ker je bilo trinajst maroških navijačev pridržanih od 13. do 21. novembra 2011 in so bili kasneje prepeljani v zapora Bušuša in Morniaga;

G.

ker je Zakaria Buguira dne 17. novembra 2011 v uradu generalnega tožilca vložil pritožbo zaradi mučenja proti pripadnikom vpletenih varnostnih sil in notranjemu ministrstvu in ker ga je 8. decembra 2011 zaslišal urad javnega tožilca;

H.

ker tunizijski odvetniki in organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da kljub padcu Ben Alijevega režima varnostne sile nad prebivalstvom še vedno redno izvajajo nasilje in uporabljajo krute metode, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic, ki jih je pred kratkim sprejela Tunizija;

I.

ker so pravilno delovanje sodstva in policije ter boj proti mučenju in nekaznovanju bistveni sestavni deli za oblikovanje dejanske pravne države in ker mora biti spoštovanje teh temeljnih načel osrednja skrb prihodnje tunizijske vlade pri odločanju o prednostnih reformah, hkrati pa mora dobiti osrednje mesto pri delu ustavodajne skupščine;

J.

ker so podporniki nekdanje stranke RCD še vedno prisotni in dejavni v ministrstvih za notranje zadeve in pravosodje;

K.

ker je bistvenega pomena, da se po letih zatiranja ponovno vzpostavi zaupanje med državljani in oblastmi, zlasti varnostnimi silami in sodstvom, in ker tunizijsko prebivalstvo redno poziva h korenitemu odmiku od preteklih praks ter k spoštovanju osnovnih pravil demokratične države;

L.

ker je za osnovanje tunizijske države na človekovih pravicah in ustanovitev pravne države, in za to, da bi bila arabska pomlad uspešna in bi prinesla trajne spremembe, nujno, da se ta in drugi primeri mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja sodno preganjajo na pošten in pregleden način in se konča nekaznovanost za takšna dejanja;

1.

pozdravlja mednarodne zaveze Tunizije od konca Ben Alijevega režima, zlasti glede sodelovanja s posebnimi postopki in mehanizmi Združenih narodov v boju proti mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju; zato poziva tunizijske oblasti, naj Zakarii Buguiri zagotovijo pravico do sodnega postopka v skladu z mednarodnimi standardi, zato da bi pojasnili resne kršitve človekovih pravic, katerih žrtev je bil, in sodno preganjali storilce teh dejanj; poziva tudi, da se razišče kršitve pravic trinajstih maroških državljanov;

2.

pozdravlja ratifikacijo izbirnega protokola h konvenciji proti mučenju ter ratifikacijo Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in prvega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki jih je Tunizija opravila dne 29. junija 2011;

3.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije za zunanje zadeve in varnostno politiko in evropsko službo za zunanje delovanje, naj Evropski parlament redno obveščata o predlogih tunizijskim oblastem in nadaljnjih ukrepih;

4.

se zaveda izzivov, s katerimi se sooča Tunizija pri prehodu v demokracijo; poziva tunizijsko vlado in ustavodajno skupščino, pa tudi ustrezne sindikalne organizacije, naj nemudoma začnejo proces nepovratnih reform, predvsem na področju varnosti in zlasti policije in sodstva, naj zagotovijo neodvisnost sodstva ter svobodo in neodvisnost tiska in medijev, da bi vzpostavili trdno in trajno demokracijo;

5.

meni, da sta reforma varnostnega sektorja in boj proti nekaznovanosti nujno potrebni in se ju je treba nemudoma lotiti; hkrati meni, da bo le po uresničitvi teh nalog mogoče vzpostaviti trajno pravno državo in začeti proces narodne sprave; meni, da je preoblikovanje policije iz policije javnega reda in nadzora v policijo za zaščito posameznikov in premoženja bistven sestavni del prehoda v demokracijo; zato poziva, naj ta reforma poteka v tesnem sodelovanju s civilno družbo, dejavno na tem področju;

6.

ponovno izraža svojo podporo in zavezanost legitimnim željam tunizijskega naroda za demokracijo ter pozdravlja uspešno izvedbo prvih svobodnih volitev 23. oktobra 2011, tudi prvih, ki so rezultat dogodkov arabske pomladi, sedaj pa ima ustavodajna skupščina z zgodovinsko nalogo, da položi temelje za državo, ki bo slonela na demokratičnih načelih, pravni državi in temeljnih svoboščinah;

7.

poudarja, da je pravica do svobode govora, tako v spletu kot sicer, bistvenega pomena za svobodno in demokratično družbo ter za varstvo in spodbujanje drugih pravic; poudarja tudi, da so prost dostop do informacij in komunikacij ter necenzuriran dostop do interneta (internetna svoboda) temeljne pravice in so nujne za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti v javnem življenju;

8.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko komisijo, naj Tunizijo še naprej podpirajo pri prehodu v demokracijo in naj v skladu s cilji nove evropske sosedske politike pripravijo program podpore za reformo varnostnega sektorja, zlasti policije, pa tudi program podpore za reformo pravosodnega sistema v okviru vladnih reform ter naj vanj vključijo tudi mehanizem za posvetovanje s civilno družbo in njeno oceno; poziva, naj evropska služba za zunanje delovanje ustrezno obvešča Evropski parlament o tekočih pogajanjih o novem akcijskem načrtu EU-Tunizija ter o delu projektne skupine Tunizija-Evropska unija;

9.

poziva tunizijsko vlado in ustavodajno skupščino, da v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti s pariškimi načeli, razmislita o ustanovitvi nacionalnega sveta za človekove pravice z mehanizmi za obrambo in zaščito proti kršitvam človekovih pravic, ki lahko sprejme posamezne zahtevke in izvede neodvisne preiskave;

10.

pozdravlja poročilo nacionalne komisije za preiskavo korupcije in poneverb, ki je bilo končno objavljeno 11. novembra 2011, ter meni, da je ukrepanje na podlagi sklepov tega poročila bistvenega pomena, da bo lahko sodstvo ustrezno preučilo tristo predloženih zadev, med katerimi se polovica nanaša na člane notranjega kroga nekdanjega predsednika; poudarja, da ugotovitve nacionalne komisije za preiskavo korupcije predstavljajo pomemben prispevek k delu novoizvoljene ustavodajne skupščine, ki se je začelo 22. novembra 2011, saj mora nova ustava pomeniti dejanski prelom z Ben Alijevim obdobjem;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednici Komisije, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku Tunizije, tunizijski vladi in ustavodajni skupščini.


(1)  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0038.

(2)  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0154.

(3)  UL C 131 E, 5.6.2003, str. 147.


Top