Pritožba, ki jo je El Corte Inglés, S.A. 12. decembra 2012 vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. septembra 2012 v zadevi El Corte Inglés proti UNNT, T-373/09 – Pucci International (Emidio Tucci)

(Zadeva C-582/12 P)

2013/C 63/16

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnica: El Corte Inglés, S.A. (zastopnika: J.L. Rivas Zurdo in E. Seijo Veiguela, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in Emilio Pucci International BV

Predlogi:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prospekti ali revije ali kopije drugih dokumentov, ki jih je predložila nasprotna stranka, niso bili nikoli predloženi v celoti in v izvorni obliki. Zaradi tega dokazov, ki jih je predložila nasprotna stranka, ni mogoče upoštevati za noben poseben razred. Vendar Splošno sodišče v točkah 26 in 27 sodbe, v katerih se osredotoča na vprašanje, ali bi morali biti predloženi samo izvirniki, ugotavlja, da ne gre za ponarejanje, česar pritožnica zagotovo ni zatrjevala.

Dokumente, določene v Prilogi 2, je treba izločiti, ker je jasno, da je nasprotna stranka vpisala datume in sklicevanja na publikacije. Ker v sodbi na ta vprašanja ni bilo ustrezno odgovorjeno, pritožnica meni tudi, da bi morali biti dokumenti, vsebovani v dokazu št. 2, izločeni in da zato na podlagi teh publikacij ni mogoče sklepati o obstoju dokaza glede uporabe ali ugleda katere koli od znamk v koliziji iz razreda 25.

Glede primerjave med spornimi proizvodi in storitvami je iz vsega zgoraj navedenega razvidno, da nasprotna stranka, družba Emilio Pucci International, B.V., ni dokazala uporabe svojih prejšnjih italijanskih znamk in zato zadostuje, da se opravi primerjava prijave v delu, v katerem se nanaša na razreda 18 in 24 znamke Skupnosti 203570.

Nasprotna stranka je priznala, da je bila uporaba znamke „Emilio Pucci“ po letu 1970 opuščena. Po drugi strani je treba ponovno opozoriti, da se znamka „Emidio Tucci“, ki je v Španiji ugledna znamka in je v tej državi zelo uspešna, nanaša na ime in priimek dveh resničnih oseb, Emidia Tuccija in Emilia Puccija. Ta vprašanja so del razlogov, navajanih v okviru postopka pred UUNT.

Dokaz nezakonitega izkoriščanja razlikovalnega učinka ali ugleda znamke nasprotne stranke mora pokazati obstoj poskusa izkoriščanja njenega ugleda (glej sodbo Spa-Finders, točka 51 (1)). Vendar nasprotna stranka ni predložila nobenih trditev v zvezi s tem.

Torej, če se nasprotna stranka sklicuje na dejansko škodo ali nezakonito izkoriščanje, mora o tem predložiti navedbe in dokaze v zvezi s vrsto domnevno utrpljene škode ali neupravičene prednosti prijavitelja znamke, ali pa opraviti analizo verjetnosti in predložiti dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nevarnost nezakonitega izkoriščanja ni le hipotetična (točka 64 sodbe), ne da bi zadostovalo zgolj splošno sklicevanje na člen 8(5) Uredbe 40/94 (2).

Vendar nasprotna stranka, družba Emilio Pucci International, ni izpolnila obveznosti utemeljitve teh trditev, temveč je o njih podala zgolj splošno razlago brez kakršnih koli podrobnosti; Splošno sodišče je kljub temu – po našem cenjenem mnenju – neustrezno dopolnilo to opustitev nasprotne stranke (glej točko 65 sodbe) in v sodbi odločilo, da je bilo ta trditev dokazana.

Posledice za zadevo so navedene v točkah od 66 do 68 sodbe, ki temeljijo na predpostavki, za katero smo že prej dokazali, da ni izpolnjena: če nasprotna stranka, ki nosi dokazno breme, ni dokazala nezakonitega izkoriščanja ali škode ugledu, ne bo mogoče opredeliti proizvodov, ki imajo prepovedne učinke iz člena 8(5) Uredbe 40/94.

(1)  Sodba Splošnega sodišča z dne 25. maja 2005 v zadevi Spa Monopole proti UUNT – Spa – Finders Travel Arrangements (SPA – FINDERS, T-67/04, ZOdl., str. II – 1825).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146).