This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62012CN0402
Case C-402/12 P: Appeal brought on 24 August 2012 by the European Parliament against the judgment of the General Court (Seventh Chamber) delivered on 14 June 2012 in Case T-396/09 Vereniging Milieudefensie, Stichting Stop Luchtverontreiniging Utrecht v Commission
Zadeva C-402/12 P: Pritožba, ki jo je Evropski parlament vložil 24. avgusta 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. junija 2012 v zadevi Vereniging Milieudefensie, Stichting Stop Luchtverontreiniging Utrecht proti Komisiji (T-396/09)
Zadeva C-402/12 P: Pritožba, ki jo je Evropski parlament vložil 24. avgusta 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. junija 2012 v zadevi Vereniging Milieudefensie, Stichting Stop Luchtverontreiniging Utrecht proti Komisiji (T-396/09)
UL C 9, 12.1.2013, p. 26–26
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
12.1.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 9/26 |
Pritožba, ki jo je Evropski parlament vložil 24. avgusta 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. junija 2012 v zadevi Vereniging Milieudefensie, Stichting Stop Luchtverontreiniging Utrecht proti Komisiji (T-396/09)
(Zadeva C-402/12 P)
2013/C 9/43
Jezik postopka: nizozemščina
Stranke
Pritožnik: Evropski parlament (zastopnika: L. Visaggio in G. Corstens)
Druge stranke v postopku: Vereniging Milieudefensie, Stichting Stop Luchtverontreiniging Utrecht, Evropska komisija, Kraljevina Nizozemska, Svet Evropske unije
Predlogi
Pritožnik Sodišču predlaga, naj:
|
— |
razveljavi sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. junija 2012 v zadevi T-396/09; |
|
— |
odloči o sporu in zavrne tožbo tožečih strank na prvi stopnji; |
|
— |
tožečim strankam na prvi stopnji naloži plačilo stroškov te pritožbe. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Po mnenju Parlamenta je Splošno sodišče kršilo pravo s tem, da je menilo, da lahko veljavnost Uredbe (ES) št. 1367/2006 (1) preveri na podlagi člena 9(3) Aarhuške konvencije (2), čeprav naj ta določba ne bi imela neposrednega pravnega učinka. Ta domneva Splošnega sodišča naj bi temeljila na v osnovi napačni razlagi ustaljene sodne prakse, ki se nanaša na možnost posameznika, da se s ciljem podvomiti v akt Evropske unije sklicuje na določbe mednarodne konvencije, ter na vrsti in obsegu mednarodnih obveznosti, ki naj bi obstajale v obravnavani zadevi.
Konkretno povedano naj bi Splošno sodišče uporabilo sodno prakso iz sodb Fediol (3) in Nakajima (4), vendar naj ne bi upoštevalo, da je to sodno prakso – ki je bila do zdaj omejena na izredno malo zadev – mogoče uporabiti le izjemoma in pod zelo posebnimi pogoji. Splošno sodišče naj si v izpodbijani sodbi ne bi prizadevalo preveriti, ali so bili ti pogoji v obravnavanem primeru dejansko izpolnjeni, in naj ne bi upoštevalo izjemnosti navedene sodne prakse.
(1) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13).
(2) Aarhuška konvencija z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 (UL L 124, str. 1).
(3) Sodba Sodišča z dne 22. junija 1989 v zadevi Fediol proti Komisiji (70/87, Recueil, str. 1781).
(4) Sodba Sodišča z dne 7. maja 1991 v zadevi Nakajima proti Svetu (C-69/89, Recueil, str. I-2069).