EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011IP0286

Povečana učinkovitost ESRR in drugih strukturnih skladov Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2011 o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost (2010/2160(INI))

UL C 390E, 18.12.2012, p. 27–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 390/27


Četrtek, 23. junij 2011
Povečana učinkovitost ESRR in drugih strukturnih skladov

P7_TA(2011)0286

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2011 o trenutnem stanju in prihodnji sinergiji ESRR in drugih strukturnih skladov za večjo učinkovitost (2010/2160(INI))

2012/C 390 E/04

Evropski parlament,

ob upoštevanju prvega odstavka člena 174 in prvega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (1), zlasti člena 9(4) te uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o vodenju in partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni ter osnovi za projekte regionalne politike (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o dopolnjevanju in usklajevanju kohezijske politike z ukrepi za razvoj podeželja (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprave o prihodnji reformi kohezijske politike (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU 2020 (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013 (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2010 o dobrem upravljanju v regionalni politiki EU (11),

ob upoštevanju 20. letnega poročila Komisije o izvajanju strukturnih skladov (2008) z dne 21. decembra 2009 (KOM(2009)0617/2),

ob upoštevanju sporočila z dne 3. marca 2010 Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast” (KOM(2010)2020),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2010 z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (KOM(2010)0110),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0553),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna EU (KOM(2010)0700),

ob upoštevanju petega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: prihodnost kohezijske politike (peto kohezijsko poročilo) iz novembra 2010,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 o sklepih petega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (KOM(2010)0642),

ob upoštevanju pisma komisarjev za regionalno politiko, za ribištvo in pomorske zadeve, za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter za kmetijstvo in razvoj podeželja predsedniku Komisije,

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0141/2011),

A.

ker je v členu 174 PDEU predvideno, da Unija, da bi pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije,

B.

ker je v uvodni izjavi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 navedeno, da mora programiranje zagotoviti medsebojno usklajenost skladov in njihovo usklajenost z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter z EIB in Evropskim investicijskim skladom (EIS), ter da bi moralo to usklajevanje zajemati tudi pripravo kompleksnih finančnih shem in javno-zasebna partnerstva,

C.

ker je Komisija v strategiji Evropa 2020 jamčila, da bo sprožila finančne instrumente EU – med drugim evropske sklade za razvoj podeželja, za programe raziskav in razvoja, za vseevropsko omrežje (TEN), za program za konkurenčnost in inovacije in Evropsko investicijsko banko – kot del dosledne strategije financiranja, ki združuje financiranje EU ter javno in zasebno financiranje na nacionalni ravni v okviru vodilne pobude z naslovom Evropa, gospodarna z viri, za kar je potrebna uskladitev med politikami in instrumenti,

D.

ker se v petem kohezijskem poročilu jasno priznava, da je za dosledno prizadevanje za lokalni razvoj potrebna tesna usklajenost politik na vseh ravneh,

E.

ker je Svet v svojih sklepih z dne 14. junija 2010 o strateškem poročilu Komisije o izvajanju programov kohezijske politike za leto 2010 poudaril, „da je treba nadalje izboljšati usklajevanje kohezijske politike ter drugih politik EU in po potrebi nacionalnih politik, da bi bili z boljšim usklajevanjem učinkovitejši pri izpolnjevanju skupnih ciljev“, ter „da imajo en strateški pristop in skupna izvedbena pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad v splošnem okviru kohezijske politike resnično dodano vrednost“,

F.

ker so v pismu predsedniku Barrosu komisarji za regionalno politiko, za ribištvo in pomorske zadeve, za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter za kmetijstvo in razvoj podeželja priznali „potrebo po okrepitvi povezovanja različnih politik EU za doseganje trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, ki ga Unija mora doseči“ ter predlagali „pripravo skupnega strateškega okvira na ravni EU za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo za obdobje po letu 2013“,

G.

ker je reforma strukturne politike za programsko obdobje 2007–2013 vodila do ločitve razvoja podeželja od splošnega okvira strukturnih skladov,

H.

ker je zaradi omejevanja potrošnje potrebna večja uspešnost in učinkovitost politik na ravni EU, pa tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj sta tesnejše usklajevanje in dopolnjevanje bistvena elementa modernizacije prihodnje kohezijske politike,

I.

ker so sedanje sinergije brez političnega okvira, ki bi jih podpiral, močno odvisne od organizacijskih in strateških sposobnosti upravičencev, ki morajo uskladiti pomoč iz različnih instrumentov EU,

J.

ker lahko pristop, ki temelji na lokalnem razvoju, občutno prispeva k uspešnosti in učinkovitosti kohezijske politike in ker je kohezijska politika še vedno ključni instrument za soočanje s posebnimi izzivi vsakega ozemlja, hkrati pa se je treba osredotočiti na urbano razsežnost kohezijske politike, ki odraža širša funkcionalna področja, ki jo morajo spremljati uravnoteženi pogoji za sinergijski razvoj urbanih, primestnih in podeželskih območij,

K.

ker je treba nujno uskladiti javne proračune in ker se za to že izvajajo pritiski, kar pa zahteva bolj inovativne ukrepe za krepitev vpliva na vsa razpoložljiva sredstva, in ker bo učinkovita usklajenost politik in instrumentov prihranila čas in vire ter pripomogla k uspešnosti in učinkovitosti,

L.

ker si je treba za usklajevanje in sinergije prizadevati horizontalno (z doslednostjo v različnih politikah) ter vertikalno (s sodelovanjem in usklajevanjem med različnimi ravnmi upravljanja),

M.

ker lahko razdrobljen pristop vodi do prekrivajočih se ali celo nasprotujočih si politik, protislovnih javnih ukrepov ali podvajanja sredstev, kar vpliva tako na regionalno učinkovitost javnih politik kot tudi na njihov nacionalni učinek, in ker načelo integriranega pristopa v zadnjih političnih dokumentih Komisije očitno ni dovolj poudarjeno,

N.

ker so za bolj integrirano, dosledno, uspešno in učinkovito kohezijsko politiko potrebna večja prizadevanja za prilagoditev politik EU posebnim potrebam in bogastvu na različnih ozemljih in regijah EU,

O.

ker je za strateške smernice potrebna boljša uskladitev skladov zaradi splošnega načela izboljšanja dostopa do sredstev,

P.

ker strateške smernice izrecno pozivajo k spodbujanju sinergij med strukturnimi politikami in politikami zaposlovanja ter razvoja podeželja in v zvezi s tem poudarjajo, da bi morale države članice zagotoviti sinergije in doslednost ukrepov, ki bodo financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za ribištvo in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na določenem ozemlju in na določenem področju delovanja; ker tudi dodajajo, da je treba v nacionalnih strateških referenčnih okvirih/nacionalnih strateških načrtih opredeliti glavna usmerjevalna načela za razmejitev in mehanizme za usklajevanje med ukrepi, ki jih podpirajo različni skladi,

Q.

ker je Svet v svojih sklepih z dne 21. februarja 2011 o petem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji od Komisije zahteval, naj predvidi možnost vzpostavitve programov, ki se financirajo iz več skladov,

R.

ker nekatere regije Evropske unije mejijo na tretje države, ki črpajo sredstva iz Evropskega razvojnega sklada, in bi bilo treba zagotoviti možnost, da se posebej izpostavijo sinergije financiranja nekaterih projektov, da bi tako omogočili povečanje razvojnega potenciala takšnih evropskih regij,

S.

ker je vmesni pregled razkril, da je prilagodljivost proračuna omejena in da že med samimi programi obstajajo ovire za ponovno pridobitev prednostnega statusa, hkrati pa dodaja, da nedoslednosti med programi in hudo upravno breme ovirajo učinkovitost,

T.

ker je v sedanjih kriznih razmerah razumevanje procesov v gospodarstvih držav članic in rezultatov, doseženih ob uporabi sredstev EU, bolj pomembno kot nekoč,

U.

ker je pomembno, da se zagotovi prepoznavnost in evropska dodana vrednost prispevkov EU,

Čas in kraj za večje usklajevanje in sinergije

1.

poziva, naj se predlaga skupni strateški okvir, in sicer že za naslednje programsko obdobje po letu 2013, in naj se izkoristijo sinergije med vsemi ukrepi, ki so temelj za nadalje doseganje ciljev kohezijske politike, kot je opredeljeno v pogodbah, in ki se financirajo iz Evropska sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo;

2.

poudarja, da mora biti cilj kohezijske politike trajnostna, pametna in vključujoča ter ozemeljsko in socialno enakomerno razporejena gospodarska rast, zmanjšanje razlik med regijami, ustvarjanje delovnih mest, večja kakovost življenja, usposabljanje delavcev za nova delovna mesta, med drugim tudi na področju trajnostnega gospodarstva, socialna in teritorialna kohezija in izvajanje evropskega socialnega modela, ki je kohezijski in konkurenčni element evropskega gospodarstva;

3.

meni, da bi bilo treba s kohezijskimi politikami doseči trajnostno rast v EU ter pravično in enakomerno porazdelitev blaginje, in sicer s spodbujanjem konkurence in prizadevanjem za zmanjšanje socialno-ekonomskih razlik med regijami EU;

4.

meni, da je kohezijska politika eden od stebrov gospodarske politike EU za dolgoročno naložbeno strategijo in socialno vključenost; meni, da kohezijska politika zagotavlja podporo prikrajšanim regijam in prikrajšanim skupinam ter vodi k uravnoteženemu in usklajenemu razvoju Evropske unije; ugotavlja, da je evropska dodana vrednost v tem, da imajo lahko vsi koristi od gospodarskih uspehov EU; se zato zavzema za ohranitev samostojne kohezijske politike z izdatnim financiranjem;

5.

pozdravlja predlog iz sporočila Komisije o reviziji proračuna, naj Komisija sprejme skupni strateški okvir, da bi okrepila integracijo politik EU za uresničevanje strategije Evropa 2020; v tem okviru se zavzema za spodbujanje sinergij med načini financiranja vodilnih pobud strategije Evropa 2020; vendar poudarja, da so izboljšane sinergije med ukrepi, financiranimi iz omenjenih petih skladov skupnega strateškega okvira, bistvene za izpolnitev strategije Evropa 2020, pa tudi predvsem za doseganje ciljev kohezijske politike, določenih v pogodbi;

6.

pozdravlja peto kohezijsko poročilo, ki kljub temu, da je predvsem osredotočeno na poudarjanje prispevka, ki ga lahko regije in kohezijska politika dajo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, vsebuje tudi številne sklepe, ki dokazujejo poglavitno vlogo boljših sinergij med strukturnimi skladi, tudi pri Kohezijskem skladu;

7.

meni, da je treba porabo iz kohezijske politike omejiti z zmanjšanjem razdrobljenosti finančnih instrumentov in kanalov ter s spodbujanjem večjega dopolnjevanja med različnimi finančnimi instrumenti; pozdravlja predlog Komisije za boljše določanje prednosti ter za tematsko koncentracijo sredstev EU in nacionalnih sredstev pri številnih prednostnih nalogah, da bi dosegli večjo usklajenost med skladi z namenom okrepiti strateški značaj te politike; vendar poudarja, da morajo imeti države članice ter regionalne in lokalne oblasti še vedno na voljo dovolj prožnosti, da lahko prednostne naloge prilagodijo svojim posebnim razvojnim potrebam;

8.

pozdravlja predlog Komisije o pogodbah o razvojnem in naložbenem partnerstvu, da bi tako izboljšali usklajenost med skladi Skupnosti ter nacionalnim financiranjem ciljev in programov; poudarja, da je treba v zasnovo in izvrševanje teh pogodb vključiti lokalne in regionalne organe; poziva k uskladitvi teh pogodb z nacionalnimi reformami sektorskih politik z ozemeljskimi vplivi (med drugim prometa in raziskovalno-razvojnih infrastruktur);

9.

poudarja, da številne pobude za gospodarski razvoj v okviru kohezijske politike ne ustvarjajo zgolj priložnosti, ki bi jih bilo dobro izkoristiti, ampak je njihov uspeh dejansko odvisen od obravnavanja človeških in fizičnih dejavnikov (izboljšanje infrastrukture recimo ne vodi neposredno k višji rasti, če ga ne spremljajo naložbe v izobraževanje, podjetja in inovacije); zato meni, da bodo izboljšane sinergije med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom iz njih iztržile kar največji možni razvojni rezultat;

10.

poudarja vlogo Evropskega sklada za regionalni razvoj pri učinkoviti uporabi Evropskega socialnega sklada, saj je odgovoren za vzpostavitev pogojev, kot sta ustrezna infrastruktura in zadostna dostopnost, brez katerih ni mogoče učinkovito vlagati v zaposlovanje;

11.

poudarja, da je zaradi gospodarske krize še bolj nujno treba sprejeti ukrepe v sektorjih, ki jih pokriva Evropski socialni sklad, s katerimi bi spodbujali zlasti zaposlovanje, prekvalificiranje, socialno vključenost in zmanjšanje revščine;

12.

poudarja, da je treba Evropski socialni sklad, ki je pomožni instrument za vseživljenjsko usposabljanje, pridobivanje kvalifikacij in prekvalifikacije, obravnavati kot ključen vir za spodbujanje celostne in učinkovite rasti ter na znanju temelječe konkurenčnosti za Evropo, ki pa ni v celoti izkoriščen;

13.

poudarja, da bi osredotočeno in usklajeno oblikovanje politik zagotovilo prednostno obravnavo tistih naložb, ki najbolj vplivajo na konkurenčnost in gospodarski razvoj v regijah;

14.

meni, da je treba ukrepe za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in ukrepe za trajnostni razvoj ribiških področij iz Evropskega sklada za ribištvo združiti v skupni okvir z drugimi skladi – Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom; zato poziva Komisijo, naj oceni, do katere mere je mogoče v skladu s ciljem teritorialne kohezije zagotoviti celostni pristop k razvoju podeželskih in ribiških skupnosti s prenosom lokalnih razvojnih ukrepov iz dveh zadevnih skladov pod kohezijski „krov“ ali vsaj prek jasnejših sinergij med vsemi skladi; meni, da bi takšen pristop upošteval ozadje, ki ga predstavljajo ključne politike s teritorialnim učinkom, in bi omogočil tistim, ki so dejavno udeleženi v razvojne procese na regionalni in lokalni ravni, da vodijo učinkovito politiko, ki temelji na kraju izvajanja in ki je prilagojena ozemeljskim potrebam podeželskih in ribiških področij ali majhnih otokov;

15.

poudarja, da je treba dodatno okrepiti usklajevanje med instrumenti kohezijske politike kot takimi (Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Kohezijskim skladom), pa tudi med ukrepi, ki se financirajo iz teh instrumentov, ter dejavnostmi, ki se izvajajo pod projekti vseevropskih prometnih omrežij (TEN), sedmega okvirnega programa in varovanja ključne infrastrukture;

16.

meni, da bi bile morda smiselne sinergije pri čezmejnih projektih v okviru cilja ozemeljskega sodelovanja med evropskim skladom za regionalni razvoj ter predpristopnimi in sosedskimi instrumenti; poziva Komisijo, naj preuči, v katerih primerih bi bilo mogoče usklajevanje z drugimi instrumenti zunanjih vidikov politik EU, kot je Evropski razvojni sklad;

17.

meni, da lahko vzajemna krepitev in usklajevanje politik EU iz proračuna Unije nedvomno zagotovi najboljše možne rezultate; se zavzema za razvoj pobud finančnega inženiringa, kot so na primer instrumenti, ki jih financira EIB, in za večjo uporabo teh instrumentov;

18.

vendar poudarja, da se veliko držav članic spopada s težavami pri usklajevanju različnih skladov in da so izrazile zaskrbljenost zaradi pomanjkanja sinergij, v nekaterih primerih celo prekrivanja med skladi; zato poudarja, da so pravila o upravljanju skladov tako zapletena, da je za premagovanje ovir in zadovoljivo usklajevanje njihovega izvajanja potrebna previsoka raven zmogljivosti institucij; poudarja pomen sofinanciranja in potrebo po poenostavitvi teh pravil, s čimer bi omogočili krepitev sinergij med strukturnimi skladi;

19.

poudarja, da je treba poenostavitev, ki je ključna za uspešno kohezijsko politiko, izpeljati na nacionalni in regionalni ravni ter s tem izboljšati rezultate; poziva Komisijo, naj predlaga enostavnejšo strukturo te politike v prihodnje, ki bo temeljila na večji prožnosti, sorazmernosti in preglednosti uporabe skladov, da se omogoči njihovo polno in hitro črpanje;

20.

opozarja, da je eden glavnih razlogov za težave evropskega sklada za regionalni razvoj in drugih strukturnih skladov pri učinkovitem zagotavljanju denarja za projekte, ki imajo več možnosti za uresničitev gospodarskega razvoja in ustvarjanje delovnih mest, pretirano poudarjanje absorpcijske zmogljivosti namesto rezultatov;

21.

zagovarja tako kohezijsko politiko, ki bo bolj usmerjena k rezultatom in manj osredotočena na pravilnost izdatkov in postopkov in bo vzpostavila učinkovito ravnotežje med kakovostjo posegov ter finančnim in upravnim nadzorom; priporoča vpeljavo pravih mehanizmov za ocenjevanje, da se izboljša institucionalne in upravne zmogljivosti organov, pristojnih za upravljanje programov, kar bo prispevalo h kakovostni porabi sredstev in zmanjševanju stopnje napak;

22.

zagovarja preprostejšo in prožnejšo strukturo prihodnje kohezijske politike, s katero bo lažje zagotoviti optimalno črpanje sredstev in učinkovitost skladov;

23.

poudarja, da je evropsko dodano vrednost mogoče in treba doseči z boljšo sinergijo med finančnimi instrumenti kohezijske politike ter boljšim usklajevanjem med njimi in drugimi finančnimi instrumenti;

En cilj – kohezija – in en nabor instrumentov za njegovo uresničitev

24.

meni, da skupna pravila o upravljanju, ustreznosti, pregledovanju in poročanju pri projektih, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo (zlasti pri ukrepih za podporo gospodarske raznolikosti na podeželju in na ribiških območjih), nimajo zgolj ključne vloge pri spodbujanju in lajšanju bolj učinkovitega izvajanja programov kohezijske politike, ampak tudi bistveno prispevajo k prizadevanjem za poenostavitev; poleg tega meni, da bi to upravičencem poenostavilo uporabo skladov in nacionalnim oblastem njihovo vodenje, kar bi zmanjšalo tveganje napak in hkrati zagotovilo potrebno raznolikost, ki bi zrcalila posebnosti politik, instrumentov in upravičencev, manjšim udeležencem pa olajšalo sodelovanje pri programih kohezijske politike in omogočilo lažjo porabo razpoložljivih sredstev, pod pogojem, da bo ta poenostavitev podprta z zadostnimi finančnimi sredstvi za tehnično pomoč;

25.

vztraja, da bi moral Evropski socialni sklad ostati v okviru uredbe o splošnih določbah v zvezi s skladi kohezijske politike; zato poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti model ene splošne uredbe, ki bi pokrivala pravila za upravljanje, upravičenost, revizijo, nadzor in pravila poročanja, ter jo kombinirati z več kratkimi uredbami za posamezne sklade, ki odražajo posamezne cilje politike vsakega sklada; nadalje poudarja, da je treba usklajevanje izvajati na vseh ravneh oblikovanja politike, od strateškega načrtovanja, izvajanja in plačevanja do zaključka, revizije, nadzora in ocene;

26.

poziva Komisijo, naj preuči najučinkovitejše načine za izboljšanje sinergij na kraju samem; v zvezi s tem predlaga, naj se upošteva možnost, da bi države članice lahko imele en sam operativni program na regijo ali večregijski operativni program v okviru makroregionalnih strategij, ki bi zajemal več skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo), upravljal pa bi ga en organ, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti prispevkom regij k decentraliziranemu pristopu ter omogočanju večje avtonomije in prilagodljivosti regijam, da bi jim tako omogočili sodelovanje pri izdelavi lastnih strategij ter okrepitev regionalne in lokalne upravne ravni; predlaga nacionalnim organom za upravljanje v državah članicah, naj pripravijo prihodnje operativne programe, ki bodo dobro prilagojeni lokalnim in regionalnim ciljem;

27.

poziva Komisijo, naj razmisli o programih, ki se financirajo iz več skladov, za države članice in regije, ki jih želijo uporabljati; meni, da bi to prispevalo k bolj celostnemu in prožnemu delovanju ter povečalo učinkovitost različnih skladov (Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za ribištvo in sedmega okvirnega programa za raziskave);

28.

poziva Komisijo, naj pripravi predloge za revizijo določb o navzkrižnem financiranju in zmanjšanju ovir za njihovo izvajanje, da bi pridobili zanesljive in celostne podatke o njihovi uporabi in učinku, s čimer bi zagotovili večjo poenostavitev in pravno varnost pri njihovem izvajanju v primerjavi s sedanjimi razmerami;

29.

zahteva razjasnitev ozemeljskega področja uporabe in uskladitev pravil glede upravičenosti med Evropskim skladom za regionalni razvoj in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja na kmetijskih in predmestnih območjih, da bi tako preprečili nepotrebno prekrivanje teh dveh skladov; vztraja pri potrebi po tesnem sodelovanju, kar zadeva izbiro in spremljanje projektov, ki se na določenem ozemlju financirajo iz teh dveh skladov;

30.

izpostavlja dodano vrednost, ki jo z vidika prilagodljivosti zagotavlja navzkrižno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, kar zadeva projekte socialnega vključevanja in strategije celostnega razvoja; poziva Komisijo, naj zaradi boljšega informiranja državljanov v zvezi z navzkrižnim financiranjem in sinergijami med skladi na splošno razvije sistem „enotnih okenc“, kjer bodo uslužbenci usmerjali, seznanjali in svetovali zainteresiranim osebam glede nadaljnjih korakov; Poleg tega vztraja, naj bo ta poenostavitev opazna za državljane, njen namen pa zmanjšanje zahtevanih informacij na le nujno potrebne.

31.

meni, da sta razvoj človeških virov in boljše širjenje informacij pogoj za uspešno porabo sredstev in natančno izvedbo različnih projektov;

32.

hkrati poudarja, da je pomembno povečati upravne zmogljivosti v državah članicah, na regionalni in lokalni ravni, pa tudi med zainteresiranimi stranmi, da bi premagali ovire za učinkovite sinergije med strukturnimi in drugimi skladi ter da bi podprli učinkovito oblikovanje politike in njeno izvajanje; vztraja, da ima Komisija pri tem bistveno vlogo;

33.

poziva Komisijo, naj okrepi tako tehnično pomoč kot usposabljanje, namenjeno nacionalnim, regionalnim in lokalnim upravam, da bi povečali zmogljivosti in poznavanje pravil v zvezi s težavami glede izvajanja;

34.

poziva države članice, naj dajo prednost naložbam v institucionalno zmogljivost ter poenostavijo svoje nacionalne določbe, da bi zmanjšale upravno breme in povečale svojo absorpcijsko zmogljivost;

35.

pri tem opozarja na to, da načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh pomembno pripomoreta k spodbujanju usklajevanja med različnimi organi odločanja in krepitvi sinergij med različnimi finančnimi instrumenti;

36.

meni, da je dejavno sodelovanje socialnih partnerjev prek stalnega socialnega in ozemeljskega dialoga bistveno za učinkovitejšo uporabo skladov;

37.

priznava, da ima gospodarska kriza neenakomeren učinek na različna območja EU in na njene državljane; meni, da bo nova strategija uporabe skladov bolj učinkovita, če bo vključila regionalno in lokalno upravo, ki lahko opredelita strateške cilje glede na lokalne razmere, med drugim s strukturiranim dialogom z vsemi udeleženci, organizacijami, ki se zavzemajo za pravice spolov, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, pa tudi s finančnimi in bančnimi ustanovami; zahteva, naj pri oblikovanju političnih ciljev ostane dovolj manevrskega prostora za regionalne in lokalne potrebe;

38.

poziva Komisijo, naj pripravi evropske smernice za upravljanje na več ravneh in spodbuja države članice, naj jih uresničujejo v skladu s posebnimi lokalnimi in regionalnimi cilji ter naj mehanizme za upravljanje kohezijske politike (na primer skupno programiranje, financiranje in izvajanje v partnerstvu na nacionalni, regionalni in lokalni ravni) razširijo na sklade, zajete v skupnem strateškem okviru, da bi izboljšali uspešnost in učinkovitost javne porabe;

39.

poziva Komisijo, naj pri vzpostavljanju novega skupnega strateškega okvira in pri predstavljanju predlogov za uredbe vključi določbe, ki bodo lokalnim in regionalnim partnerstvom (večjim in manjšim mestom, funkcionalnim regijam, skupinam lokalnih organov) omogočile, da izkoristijo različne tokove financiranja EU znotraj dodelanega in integriranega okvira za njihova ozemlja;

*

* *

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.


(1)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(2)  UL L 291, 21.10.2006, str. 11.

(3)  UL C 15 E, 21.1.2010, str. 10.

(4)  UL C 87 E, 1.4.2010, str. 113.

(5)  UL C 117 E, 6.5.2010, str. 46.

(6)  UL C 117 E, 6.5.2010, str. 65.

(7)  .UL C 161 E, 31.5.2011, str. 104.

(8)  .UL C 161 E, 31.5.2011, str. 120.

(9)  UL C 161 E, 31.5.2011, str. 84.

(10)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0356.

(11)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0468.


Top