18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 390/1

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov od 174 do 178 te pogodbe,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2010 z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (KOM(2010)0110),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 31. marca 2010, ki spremlja sporočilo Komisije z dne 31. marca 2010 z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (SEK(2010)0360),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. oktobra 2010 z naslovom Kohezijska politika: odzivanje na gospodarsko krizo, pregled izvajanja ukrepov kohezijske politike, sprejetih za podporo evropskega načrta za oživitev gospodarstva (SEC(2010)1291),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. novembra 2008 z naslovom Regije 2020 – ocena prihodnjih izzivov za regije EU" (SEC(2008)2868),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (KOM(2011)0017),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (2), zlasti člena 7 te uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 397/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti (4),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o izvajanju Uredbe o strukturnih skladih 2007–2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji (7),

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj z dne 14. decembra 2010 o doseganju dejanske ozemeljske, socialne in gospodarske kohezije v EU – nujen pogoj za globalno konkurenčnost? (8),

—

ob upoštevanju informativnega dokumenta Komisije št. 1: Dodeljevanje sredstev z dne 28. februarja 2007 (COCOF/2007/0012/00),

—

ob upoštevanju obvestila Komisije z naslovom Okvirna struktura za nacionalna strateška poročila 2009 z dne 18. maja 2009 (COCOF 09/0018/01),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o strateškem poročilu Komisije za 2010 o izvajanju programov kohezijske politike, sprejetih na seji Sveta za zunanje zadeve 14. junija 2010,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. in 2. decembra 2010 z naslovom Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (CdR 159/2010),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010 z naslovom Spodbujanje učinkovitega partnerstva pri upravljanju programov kohezijske politike na podlagi dobrih praks iz cikla 2007–2013 (ECO/258),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A7–0111/2011),

A.

ker Unija v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ter ker si Unija še posebej prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, kot so podeželska območja, območja, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, in ker je treba upoštevati strategijo EU 2020, da bi Unija postala pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo;

B.

ker ima kohezijska politika ključno vlogo na poti k polnemu doseganju ciljev EU 2020, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, na vseh ravneh upravljanja in na vseh geografskih območjih,

C.

ker je strateška razsežnost kohezijske politike, ki zagotavlja skladnost s prednostnimi nalogami Evropske unije – povečati privlačnost Evrope in njenih regij kot kraja za vlaganje in delo, izboljšati znanje in inovativnost za rast ter ustvariti več delovnih mest, ki naj bodo boljša –, določena in poudarjena v Uredbi Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljevanju splošna uredba), strateških smernicah Skupnosti o koheziji (v nadaljevanju strateške smernice), nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih,

D.

ker strateško poročanje predstavlja nov instrument v kohezijski politiki, ki je bil uveden v sedanjem programskem obdobju s splošno uredbo kot instrument za pregled izvajanja strateških smernic, ki skuša povečati strateške vsebine in spodbujati preglednost in odgovornost kohezijske politike, in ker je treba na podlagi pridobljenih informacij in izkušenj izpeljati ustrezne zaključke za načrtovanje naslednjega programskega obdobja,

E.

ker so med dogovorjenimi 86 prednostnimi programi za financiranje, predvideno v okviru lizbonske strategije, podskupine, opredeljene kot posebne prednostne naloge v lizbonski agendi za rast in delovna mesta, ker je za regije s konvergenčnim ciljem predvidenih 47 prednostnih tem za prednostno financiranje, medtem ko je za regije s ciljem regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja opredeljenih zgolj 33 prednostnih tem,

F.

ker so se Komisija in države članice dogovorile, da si bodo pri nacionalnih strateških poročilih za leto 2009 izmenjale zgolj podatke o prednostnih temah po ciljih, za prenos podatkov pa so določile ciljni datum 30. september 2009, ko so se države članice še vedno spopadale s posledicami gospodarske krize, pri čemer so se nekatere soočale z začetnimi težavami na začetku programskega obdobja, in ker obstaja upanje, da bo strateško poročilo za leto 2013 ponudilo več koristnih podatkov,

G.

ker se evropske regije še vedno spopadajo z velikimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi neenakostmi, ki so deloma naravna posledica zadnjih dveh širitev, deloma pa je nanje neposredno vplivala svetovna finančna in gospodarska kriza, čeprav je kohezijska politika v zadnjih desetih letih dejavno prispevala k njihovemu zmanjšanju, ki je nujno za zagotovitev konkurenčnosti in gospodarske rasti ob upoštevanju regionalnih posebnosti;

H.

ker je kohezijska politika glavni element evropskega načrta za oživitev gospodarstva in odraža pomen strukturnih skladov kot orodja za gospodarske spodbude zlasti za mala podjetja, trajnost in energetsko učinkovitost, ter ker je bila Komisija pozvana, da leta 2010 predstavi poročilo o izvajanju ukrepov, sprejetih kot del evropskega odgovora na krizo,

1.

pozdravlja strateško poročilo Komisije o izvajanju programov kohezijske politike, sofinanciranih iz strukturnih skladov; čestita državam članicam za prizadevanja pri pripravi prvih nacionalnih strateških poročil, ki so se izkazala za dragocen vir informacij o izvajanju;

2.

poudarja, da je v primerjalnih analizah treba upoštevati, da je pet držav članic svoje podatke prenašalo na kasnejši datum, ena pa na zgodnejšega; meni, da je bolj ustrezno primerjati napredek, ki so ga posamezne države članice dosegle v primerjavi s povprečjem EU;

3.

meni, da preglednost pri dodeljevanju sredstev spodbuja pravilno izvajanje in je pomemben predpogoj za doseganje skupnih ciljev kohezijske politike, zato jo je treba okrepiti na vseh stopnjah izvajanja; je prepričan, da je razkrivanje podatkov o prejemnikih, zlasti na spletu, treba še naprej uporabljati, saj je učinkovito orodje za izboljšanje preglednosti; meni, da se je zaradi določitve smernic Skupnosti in uvedbe novega instrumenta strateškega poročanja povečala odgovornost za doseganje ciljev politike; v zvezi s tem poziva k redni politični razpravi za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in ocene učinkov kohezijske politike;

4.

ugotavlja, da finančna sredstva za izbrane projekte znašajo 93,4 milijarde EUR, kar predstavlja 27,1 % razpoložljivih sredstev EU za sedanje obdobje, in da ta povprečna stopnja velja za tri cilje kohezijske politike, za kategorije, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, ter za napredek pri izvajanju strateških smernic Skupnosti; vendar poudarja, da se napredek med državami in med temami zelo razlikuje, s splošnimi stopnjami izbiranja projektov nad 40 % v 9 državah članicah in pod 20 % v 4 državah članicah;

5.

ponavlja svoje priznanje prizadevanjem držav, ki so omogočila, da je za uresničevanje lizbonske agende v povprečju namenjenih 65 % razpoložljivih sredstev v konvergenčnih regijah oz. 82 % v regijah regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, kar je dejansko več, kot je bilo sprva zahtevano; z zadovoljstvom ugotavlja, da je v skladu s poročanjem skupaj 63 milijard EUR namenjenih za projekte, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, izbiranje teh projektov pa je enako hitro ali malo hitrejše od izbiranja v drugih ukrepih, ter zato poziva države članice, naj v prihodnje nadaljujejo z namenjanjem sredstev za projekte, ki podpirajo strategijo EU 2020;

6.

ugotavlja, da je pri temah strateških smernic Skupnosti stopnja napredka najvišja pri temi teritorialne dimenzije (30 %), nadpovprečna je pri izboljšanju znanja in inovativnosti za rast, pod 27,1 % pa je pri drugih dveh smernicah, poleg tega pa da so stopnje izbiranja nadpovprečne za projekte, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, iz konvergenčnega cilja ter cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, zgolj 20,5 % pa za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja; obžaluje, da se je analiza učinkovitosti politike, predstavljena v strateškem poročilu, izkazala za resno omejeno, ker ni kazalnikov učinka in rezultatov za vse države članice; poziva Komisijo, naj preuči upravne zahteve za poročanje, in poziva države članice, naj bodo bolj dosledne pri zagotavljanju podatkov o izvajanju programa;

7.

glede na gospodarsko krizo in naraščajoče število brezposelnih pozdravlja že doseženi napredek pri izvajanju projektov, pomembnih za smernico "več delovnih mest in boljša delovna mesta"; vendar močno priporoča, naj Komisija uvede metode za sodelovanje z državami članicami, ki bodo olajšale pravočasno uporabo in učinkovito porazdelitev vseh potrebnih sredstev za uresničitev konkurenčnega gospodarstva z učinkovito izrabo virov ter gospodarstva z vključujočo rastjo in visoko stopnjo zaposlenosti, ki bo omogočalo socialno in teritorialno kohezijo ter zmanjšanje revščine, kar so prednostne naloge strategije EU 2020 in njenih ciljev, zlasti na področju zaposlovanja in socialnih zadev, da bi pospešili rast in produktivnost ter izboljšali uspešnost zaposlovanja v Evropi;

8.

pozdravlja dejstvo, da je bila podpora Evropskega socialnega sklada koristna pri izvajanju reform trga dela in da se je Evropski socialni sklad izkazal za učinkovito orodje, ki prispeva k prehodu s pasivnih na aktivne in celo preventivne politike trga dela; poziva države članice, naj nadaljujejo strukturne reforme, ki bodo trge dela zaščitile pred morebitno prihodnjo krizo;

9.

poziva države članice, naj dosežejo napredek pri izvajanju sofinanciranih ukrepov in dejavnosti, ki so usmerjeni na regionalno raven in podpirajo trge dela z zmanjševanjem spolnega razlikovanja in neenakosti, kot je razlika v plačilu med spoloma ter nezadostna zastopanost na položajih odločanja, z lajšanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter s spodbujanjem pretvorbe negotovih delovnih mest v delovna mesta s pravicami, glede na to, da je velik delež žensk v negotovih delovnih razmerah;

10.

poudarja pomembnost izboljšanja infrastrukture in storitev za prikrajšane mikroregije z velikim številom socialno marginaliziranih ljudi (npr. Romov) ter zagotavljanja, da postanejo cenovno dostopne;

11.

poudarja pomen prometa na splošno za zagotavljanje teritorialne, ekonomske in socialne kohezije; izraža zaskrbljenost, ker naložbe v železniški sektor ne napredujejo po načrtu, stopnja napredka pa je veliko nižja kot v cestnem sektorju, zato ne prispeva dovolj k dekarbonizaciji prometa; v zvezi s tem poudarja, da nesorazmerno načrtovane naložbe v promet med različnimi vrstami prevoza onemogočajo oblikovanje intermodalnega in trajnostnega evropskega prometnega sistema, in ugotavlja, da bi dodatne zamude pri izvajanju lahko povečale neravnovesja;

12.

opozarja, da je približno 23,7 % (82 milijard EUR) sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov za obdobje 2007–2013 namenjenih za promet, vendar bo le polovica porabljena za projekte TEN-T (17 milijard EUR za prednostno omrežje TEN-T in 27,2 milijarde EUR za splošni del), druga polovica pa bo namenjena naložbam v nacionalne, regionalne in lokalne projekte, ki niso označeni na zemljevidih TEN-T; poudarja, da se kohezijska in strukturna sredstva za promet delijo med vrste prevoza in prometna omrežja, ne da bi se pri tem ustrezno upoštevali cilji Evropske unije;

13.

v zvezi s teritorialnim sodelovanjem posebej opozarja na težnje k odlašanju začetka izvajanja čezmejnih projektov in železniških projektov na splošno ter poudarja evropsko dodano vrednost omrežja TEN-T, ki je zlasti opazna v čezmejnih odsekih projektov ter v njihovi povezanosti s projekti za nacionalne ceste, železnice in celinske vodne poti; v zvezi s tem predlaga sistematizacijo uvedbe skupnih platform za najboljše prakse, ki bodo organizirane na socialno-ekonomski, geografski, demografski in kulturni podlagi;

14.

pozdravlja vključitev izdatkov za naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri gradnji stanovanj ter stanovanjskih projektov za marginalizirane skupnosti, kar se v veliko regijah uspešno izvaja in bi se moralo nadaljevati v prihodnje;

15.

poziva k učinkovitejšemu izvajanju programov v okoljskem sektorju, zlasti na transverzalnih področjih, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost, kot so boj proti podnebnim spremembam, njihovo blaženje in prilagajanje nanje, naložbe v čistejše in nizkoogljične tehnologije, boj proti onesnaževanju zraka in vode, zaščita biotske raznovrstnosti, širitev železniških omrežij, spodbujanje energetske učinkovitosti, zlasti v gradbenem sektorju, in obnovljivih virov energije, da bi uresničili cilje EU 2020 ter spodbudili ustvarjanje zelenih delovnih mest in zelenega gospodarstva;

16.

poziva k uporabi finančnih sredstev, s katerimi bi prispevali k preprečevanju okoljskih katastrof in/ali hitremu odzivanju nanje, in poziva države članice, naj povečajo naložbe na področju preprečevanja ter na področju sanacije industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč glede na nizko stopnjo izvajanja teh naložb;

17.

obžaluje zamude pri izbiranju projektov na strateških področjih, kot so železniški sektor, nekatere energetske in okoljske naložbe, digitalno gospodarstvo, socialna vključenost, upravljanje in razvoj zmogljivosti, ter zahteva, da se temeljito analizirajo vzroki za zamude, in hkrati vabi države članice, naj vključijo svoje regije v boljše spremljanje področij, na katerih je treba okrepiti prizadevanja; po drugi strani izpostavlja višjo stopnjo absorpcije pri okoljskih projektih v programih evropskega teritorialnega sodelovanja ter v zvezi s tem opozarja na nedvomno dodano vrednost sodelovanja; vendar poudarja, da so morda države članice na področjih, kjer je izvajanje potekalo z zamudo, to nadoknadile, tako da zamuda ob navedenem času ni nujno pokazatelj splošne kakovosti v programskem obdobju; v zvezi s tem poudarja večanje absorpcijskih zmogljivosti in proračunsko izvrševanje kohezijske politike v letu 2010, ki med drugim izvirata iz nedavnih zakonskih sprememb in iz operativnih programov, ki so končno dosegli potovalno hitrost, saj je Komisija odobrila še zadnje sisteme upravljanja in nadzora;

18.

meni, da je treba takoj sprejeti korektivne ukrepe za izboljšanje slabih rezultatov na nekaterih prednostnih področjih; priporoča izvedbo poglobljene analize težav z izvajanjem na tistih področjih, kjer je prišlo do posebnih zamud pri izbiri projektov, ter v zvezi s tem poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za boljše izbiranje projektov pri temah, kjer so zamude, in naj pospešijo izvajanje vseh izbranih projektov, da bi se izognili tveganju, da se dogovorjeni cilji ne uresničijo;

19.

meni, da so v nekaterih primerih hitra izbira in izvajanje projektov ter splošno boljše izkoriščanje dodeljenih sredstev posebej potrebni za dejavnosti, ki so usmerjene v izboljšanje človeškega kapitala, pospeševanje zdravja in preprečevanje bolezni, zagotavljanje enakih možnosti, podporo trgom dela in okrepitev socialne vključenosti, zlasti da se premagajo negativni učinki gospodarske krize;

20.

poudarja, da se mnogo držav članic strinja, da je disciplina, ki jo je vzpostavilo dodeljevanje sredstev, izboljšala kakovost in osredotočenost programov; poleg tega ugotavlja, da so države članice soglašale, da je ohranitev temeljnih prednostnih nalog njihovih nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov, povezanih z lizbonsko strategijo, najboljše orodje za boj proti krizi, in ponovno poudarile pomen srednje- in dolgoročnih ciljev, ki so navedeni v teh dokumentih;

21.

poudarja, da sta učinkovita izbira in izvajanje projektov na nekaterih področjih ovirana, ker niso izpolnjeni ustrezni predpogoji, na primer enostavnejši prijavni postopki na nacionalni ravni, jasne nacionalne prednostne naloge na nekaterih področjih delovanja, pravočasni prenos zakonov EU in utrjena institucionalna in upravna zmogljivost, ter zaradi prekomerne birokracije na državni ravni; zato poziva države članice in regije, naj olajšajo izvajanje politike z obvladovanjem teh izzivov in zlasti z izboljšanjem pravnega okvira na področju državne pomoči, javnega naročanja in okoljskih pravil ter naj nadaljujejo z institucionalnimi reformami;

22.

z obžalovanjem opozarja na veliko zamudo pri izvajanju politike, ki je predvsem posledica naslednjih dejavnikov: poznega zaključka pogajanj o večletnem finančnem okviru in zakonodajnem svežnju za kohezijsko politiko, ki je povzročil zamude pri dokončanju nacionalnih strategij in operativnih programov, sprememb predpisov o finančnem nadzoru in ocenjevalnih meril na nacionalni ravni, prekrivanja z zaključkom obdobja 2000–2006 in premajhnih javnih sredstev za sofinanciranje v državah članicah;

23.

obžaluje, da strateško poročilo, kljub dejstvu, da bi moralo poudariti prispevek programov, sofinanciranih iz strukturnih skladov, pri uresničevanju ciljev kohezijske politike, ne daje celovitih podatkov o regionalnih razlikah do leta 2009;

24.

pozdravlja objavo delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Kohezijska politika: odzivanje na gospodarsko krizo, ki je pregled izvajanja ukrepov kohezijske politike, sprejetih za podporo evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva; poudarja, da ta pregled temelji predvsem na podatkih iz nacionalnih strateških poročil; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo podatki, ki jih posredujejo države članice, točni;

25.

poudarja, da zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter trenutno upočasnjene gospodarske rasti kohezijska politika EU odločilno prispeva k evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva, saj je glavni vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo in dokazano omogoča prožen in primerno hiter odziv na vse slabše socialno-ekonomsko okolje; poudarja, da so države članice z odobravanjem sprejele dejstvo, da se lahko krizni ukrepi oblikujejo v skladu z njihovimi specifičnimi potrebami; kljub temu poziva k večji prilagodljivosti in zmanjšanju zapletenosti pravil za boj proti krizi ter spodbuja države članice, naj takoj uporabijo vse ukrepe, ki jim jih je dala na voljo Komisija, da bi zagotovile ustrezen in pravočasen odziv na specifične potrebe ter uspešen izhod iz krize, da se doseže dolgoročen trajnostni razvoj s krepitvijo konkurenčnosti, zaposlovanja in privlačnosti evropskih regij;

26.

poudarja pomembnost dodatnih prizadevanj za preseganje težav pri merjenju splošnega učinka nekega ukrepa iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva, povezanega s kohezijsko politiko, ter obžaluje, da pregled zato podaja zgolj omejen vpogled v konkretne primere na nacionalni ravni; kljub temu pozdravlja analizo dobre prakse in prve zaključke, predstavljene v poročilu;

27.

meni, da so znaki oživljanja po krizi šibki ter da mora Evropa v prihodnjih letih odpraviti svoje strukturne slabosti, tudi s posegi kohezijske politike in ciljnimi naložbami, zlasti v raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje in tehnologije, ki so za vse sektorje koristne pri pridobivanju konkurenčnosti; zato poudarja, da je nujno potrebna temeljita analiza učinka ukrepov za reševanje krize, treba pa je priskrbeti tudi dostopno financiranje iz strukturnih skladov, ki je močan mehanizem, oblikovan za pomoč regijam pri gospodarskem in socialnem prestrukturiranju ter pri spodbujanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti;

28.

se strinja s stališčem Sveta, izraženem v sklepih Sveta o strateškem poročilu za 2010, o resnični dodani vrednosti zaradi enega samega strateškega in celostnega pristopa za strukturne sklade; opozarja, da potrebuje vsak sklad svoja pravila za zagotavljanje uspešnih posegov v praksi v posameznih okoliščinah; poudarja tudi, da je v obdobju po krizi treba konsolidirati javne proračune in z učinkovitim usklajevanjem povečati sinergije ter vpliv vseh razpoložljivih virov financiranja (EU, nacionalnih, iz instrumentov Evropske investicijske banke);

29.

poudarja, da so sinergije med strukturnimi skladi in drugimi instrumenti sektorske politike ter med temi instrumenti in nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi viri, nujne in ustvarjajo dragocene povezave, ki omogočajo skupno krepitev, trajnostno izvajanje programov in doseganje teritorialne kohezije; priznava, da ima na podlagi določb o namenitvi sredstev za obdobje 2007–2013 kohezijska politika več sredstev za ustvarjanje sinergij z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami; poudarja, da se lahko strukturni skladi uporabijo za okrepitev raziskovalne infrastrukture, da bi raziskave dosegle raven odličnosti, potrebno za dostop do sredstev za raziskave; poudarja tudi prednosti sinergij med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja; ugotavlja, da izkušnje jasno kažejo, da je uspešno izvajanje programov, financiranih iz Evropskega socialnega sklada, nujno za čim učinkovitejše financiranje gospodarskih ukrepov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; v zvezi s tem poudarja potencial navzkrižnega financiranja, ki še ni v celoti izkoriščen; poziva Komisijo, naj v prihodnje strateško poročilo uvede sklicevanje na medsebojni vpliv strukturnih skladov ter njihovo vzajemno delovanje z drugimi finančnimi instrumenti EU;

30.

poudarja, da tehnična pomoč, spremljanje in ocenjevanje spodbujajo učenje politike in bodo skupaj z učinkovitim finančnim nadzorom tvorili spodbudo za bolj kakovostno izvajanje;

31.

obžaluje, da je zgolj 19 držav članic poročalo o temeljnih kazalnikih, zato v tej fazi še ni mogoče dobiti prve jasne slike o konkretnih vplivih politike za celotno EU; odločno spodbuja države članice k uporabi temeljnih kazalnikov v naslednjem krogu strateškega poročanja za 2012–2013; poziva Komisijo, naj posreduje ter državam članicam in regijam pomaga pri zagotavljanju pravočasnih, usklajenih in popolnih podatkov;

32.

poudarja, da mora Komisija zagotoviti učinkovite in stalne sisteme za spremljanje in nadzor, da se izboljša upravljanje in učinkovitost sistema izvajanja strukturnih skladov; poziva Komisijo, naj pripravi natančnejša navodila in tako okrepi skladnost in kakovost spremljanja napredka držav članic z uvedbo obvezne uporabe minimalnega nabora temeljnih kazalnikov v nacionalnih strateških poročilih za naslednje programsko obdobje, kar bo olajšalo primerjavo in usmeritev v rezultate;

33.

meni, da je treba izpostaviti dobro prakso pri izvajanju politike in spodbujati njeno izmenjavo, vzporedno pa krepiti upravne zmogljivosti, zlasti lokalnih in regionalnih organov, da bi izboljšali učinkovitost in se izognili ponavljanju napak;

34.

spodbuja dobro prakso v nacionalnih poročilih, kot je uporaba temeljnih kazalnikov, poročanje o rezultatih in učinkih ter o sinergijah med nacionalnimi politikami in politikami EU, organiziranje javnih razprav in posvetovanj z interesnimi skupinami, posredovanje poročil nacionalnim parlamentom za mnenje ter objava poročil na vladnih spletiščih (pri čemer vsa poročila uporabljajo jasno in jedrnato terminologijo), saj vse to izboljšuje kakovost poročanja in povečuje odgovornost interesnih skupin v državah članicah; vztraja pri potrebi po upoštevanju najboljše prakse v regijah, za katere je značilna nizka stopnja absorpcije ali učinkovitosti v zvezi s programi financiranja;

35.

pozdravlja določila Komisije o tem, kako naj nacionalni, regionalni in lokalni organi oblasti ponovno uskladijo operativne programe s cilji trajnostne rasti EU 2020 in kako se lahko praksa ponovno osredotoči na cilje pametne rasti v tem programskem obdobju; poziva države članice, naj nemudoma ukrepajo, vlagajo več v trajnostni razvoj ter pametno rast, socialno vključenost in enakost spolov na trgu dela in učinkoviteje porabljajo sredstva; poleg tega poziva Komisijo, naj začne razpravo o načinih, kako lahko kohezijska politika v tekočem obdobju 2007–2013 prispeva k ciljem strategije Evropa 2020;

36.

poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot inovativnih akterjev v gospodarstvu ter opozarja, da je treba sektor razviti med drugim z izvajanjem Akta za mala podjetja, malim in srednjim podjetjem olajšati dostop financiranja in obratnih sredstev, ter jih spodbujati, naj se vključijo v inovativne projekte, da bi se okrepila njihova konkurenčnost in možnost za povečanje števila delovnih mest; poudarja številne socialne in ekonomske koristi, ki jih lahko ima sodelovanje med javnimi organi na regionalni in lokalni ravni, malimi in srednjimi podjetji, poslovnimi omrežji, raziskovalnimi instituti in grozdi ter učinkovita uporaba vseh razpoložljivih virov, vključno z instrumenti finančnega inženiringa (Jeremie) kot elementov za kapitalsko krepitev malih in srednjih podjetij; kljub temu poudarja, da je treba pri financiranju s posojili izboljšati pravno varnost tako, da lahko finančni posredniki in promocijske banke določijo pogoje za inovativne finančne instrumente, ki se med programskim obdobjem ne bodo spreminjali;

37.

je trdno prepričan, da sta dobro upravljanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter učinkovito sodelovanje med različnimi ravnmi vladanja temelj za zagotavljanje kakovostnega postopka odločanja, strateškega načrtovanja, izboljšanja absorpcijske zmogljivosti strukturnih in kohezijskih skladov, s tem pa uspešnega ter učinkovitega izvajanja kohezijske politike; spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo in uporabljajo upravljanje na več ravneh v skladu s Pogodbo ter načeloma subsidiarnosti in partnerstva; zato poudarja pomembnost prave partnerske strategije, vertikalno in horizontalno, ter priporoča, naj se oceni kakovost vključenosti v partnerstvo, pri čemer opozarja, da lahko partnerstvo prinaša poenostavitev, zlasti v postopku izbire projektov; poziva države članice, naj od začetka vključijo poddržavne ravni v opredeljevanje naložbenih prednostnih nalog in v sam postopek odločanja ter naj v izvajanje programov vključijo akterje civilne družbe in predstavnike skupnosti; predlaga, da se sprejme "teritorialni pakt lokalnih in regionalnih oblasti za strategijo Evropa 2020" v vsaki državi članici;

38.

meni, da mora poenostavljanje določb in postopkov pomagati k hitremu dodeljevanju sredstev in izplačevanju ter da se mora zato nadaljevati, rezultat pa morajo biti boljša pravila v obdobju po letu 2013, na ravni EU in na nacionalni ravni, ne da bi to upravičencem povzročalo večje težave; meni, da je treba regionalno politiko bolje prilagoditi potrebam uporabnikov in da bi morala poenostavitev zmanjšati nepotrebne upravne ovire in stroške ter druge ovire, ki onemogočajo uresničevanje političnih ciljev, preprečevati bi morala zmedo in neustrezne razlage, pogoste v sedanji upravni praksi, na drugi strani pa bi morala zagotoviti bolj prožno upravljanje projektov, usklajen nadzor in večjo učinkovitost politike; obžaluje, da ostane veliko sredstev neuporabljenih zaradi odvečne birokracije, prezapletenih pravil, ki se pogosto spreminjajo, in premalo usklajenih postopkov; meni, da je treba vzpostaviti ravnovesje med poenostavljanjem ter trdnostjo pravil in postopkov;

39.

poziva države članice in regionalne organe, naj okrepijo razvoj zmogljivosti in zmanjšajo upravno breme, zlasti naj zagotovijo sofinanciranje projektov z nacionalnimi prispevki in podporo finančnega inženiringa, da bi se povečala absorpcija sredstev in da bi se izognili dodatnim velikim zamudam pri investicijah;

40.

podpira zamisli Komisije, da bi se pri izvajanju strukturnih skladov bolj upoštevala usmerjenost k rezultatom, in meni, da je strateško poročanje kot dragoceno orodje za spremljanje napredka pri izvajanju osnova za medsebojne strokovne preglede in strateško razpravo na ravni EU; za kakovostnejše strateško poročanje, ki bo temeljilo na primerljivih in zanesljivih podatkih, države članice spodbuja, naj sprejmejo bolj analitičen in strateški pristop pri oblikovanju nacionalnih poročil z večjo osredotočenostjo na cilje, rezultate in strateški razvoj ter pravočasno posredujejo točne informacije o temeljnih kazalnikih in dogovorjenih ciljih; zato poudarja, da mora biti strateško poročilo 2013 usmerjeno k rezultatom in bolj osredotočeno na kvalitativno analizo učinkovitosti programov, učinkov, izidov in zgodnjih učinkov, namesto k pretiranemu predstavljanju statističnih podatkov;

41.

poziva Komisijo in države članice, naj ob vmesnem pregledu finančne perspektive 2007–2013 in kohezijske politike izkoristijo priložnost in zagotovijo povečano absorpcijo evropskih sredstev za obdobje 2011–2013;

42.

poziva vse institucije EU in države članice, naj si v naslednjem krogu pogajanj o prihodnji kohezijski politiki prizadevajo za hitrejše sprejetje najpomembnejših dokumentov, kot so večletni finančni okvir in uredbe, da bi skušali odpraviti začetne težave, ki bi se utegnile pojaviti ob začetku naslednjega programskega obdobja;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imela prihodnja kohezijska politika ustrezna finančna sredstva; meni, da je ni mogoče imeti preprosto za sredstvo za uresničevanje ciljev drugih sektorskih politik, temveč gre za politiko Unije, ki zagotavlja znatno dodano vrednost in ima lasten smisel: ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; zato poudarja, da mora ostati neodvisna, njeni sedanji temelji in načela pa se ne bi smeli spreminjati zaradi sektorske razpršenosti;

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.