2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 296/101

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Slonokoščeni obali, zlasti tiste z dne 16. decembra 2010 (1),

—

ob upoštevanju izjave iz Bamaka z dne 3. novembra 2000 o demokraciji, človekovih pravicah in svoboščinah v frankofonskem svetu,

—

ob upoštevanju zadevnih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o Slonokoščeni obali, zlasti resolucij 1946 in 1951(2010) ter resolucij 1967, 1968 in 1975(2011),

—

ob upoštevanju izjav visoke predstavnice/podpredsednice Komisije baronice Catherine Ashton o razmerah v Slonokoščeni obali, zlasti tistih z dne 3., 10., 12. in 19. marca 19 ter z dne 1. aprila 2011,

—

ob upoštevanju sklepov, ki jih je o Slonokoščeni obali sprejel Svet za zunanje zadeve na svojem 3065. srečanju 31. januarja 2011,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta EU 2011/18/SVZP in Uredbe Sveta (EU) št. 25/2011 z dne 14. januarja 2011 o zamrznitvi sredstev in imenovanju dodatnih oseb in subjektov v Slonokoščeni obali, zoper katere veljajo omejevalni ukrepi,

—

ob upoštevanju sklepa, ki ga je sprejel mirovni in varnostni svet Afriške unije 10. marca 2011 v Adis Abebi,

—

ob upoštevanju izjav varnostnega sveta ZN o Slonokoščeni obali 3. in 11. marca 2011,

—

ob upoštevanju skupne izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 18. marca 2011, v kateri so obsodili nasilje in kršitve človekovih pravic v Slonokoščeni obali,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Jerzyja Buzka z dne 18. marca 2011, v kateri je pozval k prenehanju nasilja nad civilnim prebivalstvom v Slonokoščeni obali,

—

ob upoštevanju resolucije o razmerah v Slonokoščeni obali, ki so jo sprejeli predsedniki držav in vlad Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) 25. marca 2011 v Abudži,

—

ob upoštevanju resolucije sveta ZN za človekove pravice z dne 25. marca 2011, s katero je bila ustanovljena mednarodna preiskovalna komisija, ki naj bi raziskala kršitve človekovih pravic v Slonokoščeni obali po predsedniških volitvah,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker je Slonokoščena obala v zadnjih štirih mesecih potonila v globoko politično krizo, ki jo je povzročil dotedanji predsednik Laurent Gbagbo s tem, ko ni hotel predati oblasti zakonitemu predsedniku Alassanu Ouattaraju čeprav je ta zmagal na predsedniških volitvah novembra 2010 in ga je kot zmagovalca priznala mednarodna skupnost po tem, ko je rezultate potrdila Organizacija združenih narodov,

B.

ker so bila vsa diplomatska prizadevanja za miroljubno rešitev v zvezi s politično blokado po volitvah neuspešna, tudi prizadevanja Afriške unije, Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav in predsednika Južne Afrike,

C.

ker so se boji v glavnem mestu in na zahodu države od sredine februarja stopnjevali, vse bolj zaskrbljujoča poročila pa govorijo o vse pogostejši uporabi težke artilerije proti civilnemu prebivalstvu,

D.

ker so v zadnjih dneh republikanske sile predsednika Outtaraja sprožile obširno ofenzivo, katere cilj je vzpostaviti njegovo oblast, in prevzele nadzor nad več pomembnimi območji, vključno s politično prestolnico Yamoussoukrojem in glavnim pristaniščem za izvoz kakava San Pedrom; ker so borci, ki podpirajo Outtaraja, že vkorakali v Abidžan, nato pa je prišlo do srditih spopadov z vojaki, zvestimi nekdanjemu predsedniku,

E.

ker je po virih ZN v Slonokoščeni obali od decembra 2010 umrlo več sto ljudi; ker je dejansko število žrtev verjetno še mnogo večje, saj mediji o nasilju v notranjosti države ne poročajo vedno,

F.

ker so namerni napadi na pripadnike sil ZN za ohranjanje miru in institucij ZN vojni zločin; ker so varnostne sile, ki podpirajo Gbaboja, stalno grozile misiji ZN v Slonokoščeni obali (ONUCI) in jo napadale, medtem ko je nekdanji predsednik uporabil podžigajoč način govorjenja, ki je spodbujal k nasilju nad silami ZN in tujci v Slonokoščeni obali; ker so bili številni pripadniki sil ZN za ohranjanje miru hudo ranjeni ali celo ubiti,

G.

ker so se v Slonokoščeni obali zgodila grozodejstva, ki obsegajo tudi primere spolnega nasilja, nasilnih izginotij, izvensodnih usmrtitev in prekomerne ter vsesplošne uporabe sile proti civilnemu prebivalstvu, ki štejejo za zločine proti človeštvu,

H.

ker je Slonokoščena obala z izjavo, ki jo je njena vlada v skladu s členom 12(3) Rimskega statuta predložila 18. aprila 2003, sprejela pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za zločine, storjene na njenem ozemlju po 19. septembru 2002; ker je Slonokoščena obala v postopku predhodne preiskave, ki jo vodi urad tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča,

I.

ker se spoštovanje pravne države v Slonokoščeni obali vztrajno slabša in so omejitve svobode govora, izražanja ter medijev vse večje,

J.

ker so se gospodarske razmere v Slonokoščeni obali zelo poslabšale, saj je Laurent Gbagbo izvedel nezakonite nacionalizacije v bančništvu in sektorju kakava ter samovoljne zaplembe finančnega premoženja in razlastitev zasebne lastnine; ker je Mednarodni denarni sklad nedavno posvaril pred hudimi gospodarskimi posledicami razmer v Slonokoščeni obali za vso zahodnoafriško regijo,

K.

ker se ocenjuje, da je zaradi ozračja ustrahovanja, ki prevladuje v tej državi, razseljenih milijon ljudi, tako znotraj države kot v sosednjih državah, na primer v Liberiji, Gani, Togu, Maliju in Gvineji,

L.

ker je Komisija 17. marca 2011 petkratno povečala človekoljubno pomoč EU Slonokoščeni obali;

M.

ker soglasno sprejeta resolucija varnostnega sveta ZN 1975(2011) nujno poziva, naj se Gbagbo umakne in naj se nemudoma preneha nasilje nad civilnim prebivalstvom, hkrati pa naj se uvedejo usmerjene finančne in potovalne sankcije proti Gbagboju, njegovi ženi in trem sodelavcem,

1.

obsoja poskuse nekdanjega predsednika Gbagboja in njegovih privržencev, da bi si nasilno prilastil oblast v nasprotju z voljo ljudstva Slonokoščene obale; poziva Gbagboja, naj odstopi s predsedniškega položaja in oblast nemudoma preda Alassanu Ouattaraju; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje resolucije 1975(2011) z izjavo varnostnega sveta ZN, v kateri Gbagboja, najostreje po začetku povolilne krize v Slonokoščeni obali, poziva k umiku;

2.

obžaluje, da se ni našla diplomatska rešitev, niti med predlogi Afriške unije, in da so za povolilno krizo značilni nasilje in oboroženi spopadi;

3.

pozdravlja poziv žensk iz Zahodne Afrike po miroljubni rešitvi političnega spora v Slonokoščeni obali in sojenju tistim, ki so krivi za nasilje nad navadnimi ljudmi v tej državi; obžaluje, da si ženske organizacije in vodje ter verskih in drugih skupnosti niso dovolj prizadevali za vzpostavitev notranjega pritiska in spodbujanje mediacije pri iskanju miroljubne rešitve za politični zastoj v državi;

4.

opozarja, da so edini vir demokratične legitimnosti splošne volitve in da izvolitev Alassana Ouattaraja izkazuje suvereno voljo prebivalstva Slonokoščene obale; poziva vse institucije v državi, tudi obrambne in varnostne sile, naj oblast nemudoma prepustijo demokratično izvoljenemu predsedniku Ouattaraju in njegovi vladi;

5.

kar najostreje obsoja stopnjevanje nasilja v Slonokoščeni obali, zlasti uporabo težkega orožja proti civilnemu prebivalstvu, ter izgubo številnih življenj zaradi tega; izraža globoko solidarnost z vsemi nedolžnimi žrtvami krivic in nasilja v Slonokoščeni obali in z njihovimi družinami; poudarja, da se nasilje nad civilnim prebivalstvom, tudi ženskami, otroki in mednarodno razseljenimi osebami, ne bo dopuščalo in ga je treba nemudoma prekiniti;

6.

ostro obsoja, da je po poročanjih civilno prebivalstvo žrtev kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, tudi izvensodnih usmrtitev in spolnega nasilja; ugotavlja, da po mnenju varnostnega sveta ZN ta dejanja lahko štejejo za zločin proti človeštvu; izraža odločno nasprotovanje vsakršni uporabi medijev za podžiganje k nasilju; poziva k odpravi omejitev pravice do svobode izražanja; obsoja ugrabitev štirih oseb, od tega dveh državljanov EU, iz hotela v predelu Abidžana pod nadzorom sil, ki podpirajo Gbaboja, in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

7.

vztraja, da ne sme biti nekaznovanosti in da si je treba v največji meri prizadevati najti vse, ki so odgovorni za zločine proti civilnemu prebivalstvu, in jim soditi, tudi na mednarodnih sodiščih; v zvezi s tem pozdravlja, da je Svet za človekove pravice ZN ustanovil preiskovalno komisijo; ugotavlja, da je varnostni svet ZN napovedal, da bo Mednarodno kazensko sodišče odločalo o svoji pristojnosti v zvezi z razmerami v Slonokoščeni obali; poziva vse akterje v Slonokoščeni obali, naj sodelujejo s temi organi, da bo zadoščeno pravici; poziva EU, naj tem preiskavam zagotovi vso potrebno podporo;

8.

strogo obsoja ustrahovanje in oviranje dela predstavnikov EU in misije ZN v Slonokoščeni obali;

9.

pozdravlja dodatne usmerjene ukrepe, tudi prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev sredstev, ki jih so jih sprejeli varnostni svet ZN, Afriška unija in Svet Evropske unije za vse osebe in subjekte, ki nasprotujejo oblasti zakonitega predsednika, pa tudi sklepe Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki sta zavrnila sodelovanje z nelegitimno vlado; poudarja, da morajo sankcije veljati do ponovne vzpostavitve legitimne oblasti;

10.

pozdravlja, da je varnostni svet ZN v svoji resoluciji 1975(2011) ponovil svojo odobritev operaciji ZN v Slonokoščeni obali, da lahko uporabi vsa sredstva, potrebna za izvedbo svojega mandata za varovanje civilnega prebivalstva, tudi za preprečitev uporabe težkega orožja, ter izrazil svojo polno podporo za take ukrepe; v zvezi s tem poziva k nagli in znatni okrepitvi zmogljivosti operacije ZN v Slonokoščeni obali, da bi zagotovili učinkovito varstvo tamkajšnjega civilnega prebivalstva;

11.

ugotavlja, da je operacija ZN v Slonokoščeni obali v skladu s svojim mandatom že ukrepala v Abidžanu, in sicer je na zahtevo generalnega sekretarja Združenih narodov ter ob pomoči francoskih sil Licorne skušala zaustaviti uporabo težkega orožja ter zaščititi civilno prebivalstvo in osebje Združenih narodov;

12.

želi pohvaliti in podpira prizadevanja za posredovanje pod okriljem Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, namenjena preprečevanju spopadov, ter ponovno poziva vse politične sile na Slonokoščeni obali, naj dokažejo zavezanost k mirnemu demokratičnemu prehodu in tako preprečijo nadaljnje prelivanje krvi; izraža podporo načrtu Afriške unije za splošno mirno rešitev krize in poudarja, da morajo vse afriške države pokazati enotnost in delovati usklajeno, da se v Slonokoščeno obalo povrne mir;

13.

poziva predsednika Outtaraja, naj si prizadeva za mirovni proces in narodno spravo, istočasno pa opozarja, da vojni zločini in zločini proti človeštvu ne zastarajo;

14.

je zelo zaskrbljen zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Slonokoščeni obali in sosednjih državah, zlasti Liberiji; poziva vse akterje v Slonokoščeni obali, naj humanitarnim organizacijam na terenu zagotovijo varen in neoviran dostop do vseh delov države; pozdravlja zavezo EU, ki jo je podala komisarka Georgieva, da bo pomagala reševati humanitarno krizo;

15.

poudarja, da je nujno hitro mednarodno politično ukrepanje, da se odzovemo na humanitarne razmere v Slonokoščeni obali in preprečimo novo migracijsko krizo v tej regiji; poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo prizadevanja z drugimi mednarodnimi donatorji; poziva mednarodno skupnost, naj izpolni svoje zaveze za humanitarno pomoč, da bi zadostila nujnim potrebam prebivalcev Slonokoščene obale in sosednjih držav;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju Združenih narodov, operaciji Združenih narodov v Slonokoščeni obali, institucijam Afriške unije, Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, vladam držav članic in izvoljenemu predsedniku Slonokoščene obale Alassanu Ouattaraju.