22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 286/9

1.1

Člen 10(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) določa, da se mora Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) posvetovati z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi pristojnimi organi o pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov, ki določajo: (a) merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz člena 10(3); in (b) višino pragov kliringa, nad katerimi morajo nefinančne družbe kliring svojih bodočih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih izvajati preko centralnih nasprotnih strank, pri čemer se pragovi določijo glede na sistemsko pomembnost vsote neto pozicij in izpostavljenosti na posamezno nasprotno stranko in na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.

1.2

ESRB je 26. junija 2012 prejel zahtevo ESMA za nasvet o zgoraj omenjenih vprašanjih, sklicujoč se na dokument ESMA o posvetovanju, ki je bil objavljen 25. junija 2012 (2).

1.3

V skladu s členi 3(2)(b) in (g) ter 4(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (3) je splošni odbor ESRB sprejel ta nasvet, ki je objavljen v skladu s členom 30 Sklepa ESRB/2011/1 Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (4).

2.1

Nefinančne družbe uporabljajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC predvsem za varovanje poslovnih dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja pred tveganji. Vsaka opredelitev praga kliringa bi morala načeloma zagotoviti, da so doseženi naslednji cilji politike:

2.2

V številnih tržnih segmentih, na primer na trgih primarnih surovin, na katerih so v preteklosti delovale predvsem nefinančne družbe, se zdaj največ uporabljajo izvedeni finančni instrumenti OTC, bodisi za špekulativne, naložbene ali trgovalne namene. To je deloma odziv na vstop finančnih institucij na te trge oziroma tako imenovani proces financializacije. To terja previdnost pri obravnavi tveganj, ki nastajajo zaradi uporabe izvedenih finančnih instrumentov s strani nefinančnih družb.

2.3

Opredelitev poslovnih dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja bi morala biti čim bolj podrobna in objektivna, tako da ni prostora za različne interpretacije ali arbitražo, saj so posledice spoštovanja oziroma nespoštovanja te opredelitve lahko precejšnje.

2.4

Po opravljeni podrobni analizi (5) ESRB predlaga, da se pragi izračunajo v dveh korakih, s čimer se obvaruje celovitost trga in zagotovi tržna preglednost, ne da bi se ščitili interesi posameznih tržnih udeležencev. Cilj je tudi zagotoviti ustrezno obravnavo tveganj, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov v imetju nefinančnih družb.

2.5

Izvedeni finančni instrumenti v imetju za namene poslovne dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja niso brez tveganja, saj lahko v primeru, da niso ustrezno ovrednoteni, privedejo do neučinkovito velikega varovanja pred tveganji, kar ima lahko sistemske posledice.

2.6

Z makrobonitetnega vidika je bolje, da nefinančne družbe kliring svojih izvedenih finančnih instrumentov izvajajo preko centralnih nasprotnih strank ob plačilu kritja, kot pa da podobne storitve dobijo od bank v zameno za provizijo. Obstaja tveganje, da z bančnimi provizijami, ki so v osnovi viri in zapustijo nefinančne družbe, tveganje ne bo ustrezno ovrednoteno, tako s stališča bank kot tudi s stališča nefinančnih družb.

3.1

ESRB pozdravlja delo, ki ga je opravil ESMA pri opredelitvi poslovnih dejavnosti in dejavnosti zakladniškega financiranja in se na splošno strinja z rezultati tega dela, ob upoštevanju naslednjega:

3.2

Poslovne dejavnosti nefinančnih družb bi se morale nanašati na posamezne postavke v bilanci stanja in, konkretneje, na osnovno dejavnost nefinančne družbe, namreč na kapital, obveznosti, terjatve in opredmetena osnovna sredstva. V opredelitev poslovnih dejavnosti bi bilo treba uvesti koncepta „kapitalski odhodki“ in „poslovni odhodki“, saj se lahko izkaže, da opredelitev poslovnih dejavnosti s sklicevanjem na mednarodne standarde računovodskega poročanja ni optimalna. Najvišja raven izvedenih finančnih instrumentov, povezanih s poslovnimi dejavnostmi nefinančnih družb, bi morala biti enaka knjigovodskemu znesku kapitala, obveznosti, terjatev in opredmetenih osnovnih sredstev v bilanci stanja.

3.3

Dejavnosti zakladniškega financiranja bi morale biti opredeljene z uporabo izkaza denarnih tokov nefinančne družbe, ob določilu, da bi morale biti te dejavnosti omejene na denarne tokove iz dejavnosti financiranja nefinančnih družb, ki nastanejo tekom leta.

3.4

ESRB pozdravlja delo, ki ga je opravil ESMA pri opredelitvi pragov kliringa, ob upoštevanju naslednjega:

3.5

Začetni nizki pragovi kliringa za nefinančne družbe bi morali temeljiti na jasnih makrobonitetnih načelih z možnostjo, da se lahko povišajo v kasnejših revizijah, če bi bilo to potrebno.

3.6

Najti bi bilo treba ravnotežje med kompleksnostjo izračuna praga kliringa in zmanjšanjem tveganj, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov OTC v imetju nefinančnih družb.

3.7

Opredeliti bi bilo treba omejeno število razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morale veljati različne zahteve glede pragov kliringa.

3.8

Pragovi kliringa ne bi smeli biti opredeljeni glede na nasprotno stranko, saj bi se s tem povečala kompleksnost ureditve, bistvenih koristi pa ne bi bilo.

3.9

Bruto tržna vrednost bi morala imeti v opredelitvi pragov kliringa prednost pred hipotetično vrednostjo, saj bi tako dobili bolj natančno sliko tržne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v imetju nefinančnih družb in s tem bolj natančen pristop k tveganjem, ki jih za sistem predstavljajo ti izvedeni finančni instrumenti. Pragove kliringa bi bilo treba izračunavati z določeno pogostostjo, pristojni organi pa bi morali imeti možnost, da v času finančne krize to pogostost povečajo.

3.10

Prag kliringa na posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega se uporablja dvostopenjski postopek kalibracije praga, ki je opisan v oddelku 4, bi moral biti opredeljen, kot sledi:

(a)

nefinančne družbe bi morale biti razdeljene v dve podmnožici po naslednjih merilih:

in

(b)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragovi za vsakega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC:

(c)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), ne presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragi za vsakega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC:

(d)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragi, izpeljani kot absolutni zneski:

NCNTFD (x) > ε'

(e)

za nefinančne družbe, pri katerih vrednost, kot je opredeljena v (a), ne presega 0,03, bi morali veljati naslednji pragi, izpeljani kot absolutni zneski:

NCNTFD (x) > γ'