27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/211

—

odobrava pobudo Evropske komisije za pripravo predloga uredbe o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja;

—

poudarja, da so vse prednostne naloge, ki jih navaja ta dokument – omrežja visokih hitrosti, čezmejne javne storitve, dostop do informacij javnega sektorja in večjezičnih storitev, varnost in zaščita ter pametne energetske storitve – hkrati tudi področja, na katerih so mesta in regije sočasno akterji, ponudniki in upravičenci;

—

priznava pomen vseevropskih telekomunikacijskih omrežij za konkurenčnost EU v svetu in trajnostni razvoj ter poudarja, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo izkušenj in najboljših praks med državami članicami in drugimi območji;

—

opozarja na potencial novega finančnega okvira, ki bi lahko močno prispeval k premoščanju digitalnega razkoraka in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, hkrati pa izpolnil nekatere ključne socialne, kulturne in ekonomske potrebe Evropejcev;

—

poudarja, da imajo hitre in operativno zanesljive komunikacijske povezave, ki jih dopolnjujejo učinkovite brezžične mobilne storitve, ključno vlogo pri spodbujanju regionalne konkurenčnosti, dostopnosti in enakosti ljudi, ter opozarja, da je treba učinkovito infrastrukturo informacijske družbe zagotoviti za vse prebivalce, ne glede na to, kje živijo.

Poročevalec

Alin-Adrian NICA (RO/ALDE), župan mesta Dudeștii Noi

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES

COM(2011) 657 final

1.

odobrava pobudo Evropske komisije za pripravo predloga uredbe o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja;

2.

poudarja, da so vse prednostne naloge, ki jih navaja ta dokument – omrežja visokih hitrosti, čezmejne javne storitve, dostop do informacij javnega sektorja in večjezičnih storitev, varnost in zaščita ter pametne energetske storitve – hkrati tudi področja, na katerih so mesta in regije sočasno akterji, ponudniki in upravičenci;

3.

opozarja na ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju strokovnega dialoga s splošno javnostjo in obravnavi javnih vprašanj na ravni, ki je blizu državljanom, ter pri omogočanju lažjega sodelovanja med uporabniki in proizvajalci inovacij na področju IKT v različnih vladnih in upravnih službah;

4.

poudarja pomen vseevropskih telekomunikacijskih omrežij za komercialne in nekomercialne namene ter naložb v raziskave za podporo specifičnim dejavnostim in razvoj prihodnjih aplikacij za povečanje vrednosti telekomunikacijskega sektorja;

5.

priznava pomen vseevropskih telekomunikacijskih omrežij za konkurenčnost EU v svetu in trajnostni razvoj ter poudarja, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo izkušenj in najboljših praks med državami članicami in drugimi območji;

6.

poudarja vlogo infrastrukture, potrebne za obvladovanje velike količine podatkov, ki se bodo uporabljali v telekomunikacijskih omrežjih, in poziva k spodbujanju javnih in zasebnih naložb v podeželska in redko poseljena območja, pa tudi v najbolj oddaljene regije;

7.

meni, da bi bilo treba določiti varnostne zahteve na vseh ravneh, da se zagotovi čim višja stopnja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, prepreči vsakršen nepooblaščen dostop do osebnih informacij in profilov, vključno z nakupovalnimi navadami, zdravstvenimi podatki, zdravstvenimi kartotekami itd.;

8.

odobrava zamisel Evropske komisije o preučitvi novega cenovnega modela, po katerem bi se znižale cene dostopa do bakra, da bi tako olajšali prehod z bakrenih na optična omrežja, hkrati pa opozarja na pomen tega, da so omrežja odprta za različne operaterje;

9.

opozarja na potencial novega finančnega okvira, ki bi lahko močno prispeval k premoščanju digitalnega razkoraka in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, hkrati pa izpolnil nekatere ključne socialne, kulturne in ekonomske potrebe Evropejcev;

10.

vnovič poudarja pomen sinergij med okvirnim programom, strukturnimi skladi in nacionalnimi politikami v povezavi s širšimi cilji EU na področju konkurenčnosti in kohezije;

11.

meni, da je treba poiskati zakonodajne in procesne rešitve za finančne in gospodarske ukrepe, da se spodbudi širša uporaba obstoječe infrastrukture, ki lahko gosti širokopasovna omrežja, in se tako zmanjšajo družbeni, gospodarski in okoljski stroški;

12.

podpira predlog Komisije za ustanovitev skupine strokovnjakov na visoki ravni za pripravo strategije za vseevropska telekomunikacijska omrežja in poziva Komisijo, naj ga že od samega začetka obvešča o dogajanjih v zvezi s to skupino, vključno z njenimi analizami in političnimi priporočili.

13.

priznava, da bi morale informacijske in komunikacijske tehnologije kot temelj informacijske družbe, ki je odprta vsem, zadovoljevati potrebe vseh pripadnikov družbe, tudi tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

14.

potrjuje, da bi morale Evropska komisija in države članice sprejeti potrebne ukrepe za celovito in učinkovito vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v upravljanje pobud, povezanih z IKT (1);

15.

predlaga, da se v celoti izkoristi potencial Evrope za razvoj storitev IKT v javnem in zasebnem sektorju ter da se IKT uporabijo za izboljšanje storitev, ki jih lokalne in regionalne oblasti zagotavljajo na področju zdravstva, izobraževanja, javnih naročil, varnosti in socialnih zadev;

16.

predlaga ustanovitev opazovalnice za izvajanje in širitev novih generacij omrežij v Evropi, ki bi zajemala in zbirala informacije in statistične podatke o javnih delih, ki jih je mogoče delno ali v celoti uporabiti za izvedbo omrežij nove generacije, upravljanje podatkovne baze za spremljanje teh javnih del in za uvedbo evropskega registra telekomunikacijskih omrežij, spodbujanje dejavnosti tehnične smeri in regulative, izvedbo študij in raziskav ter pridobivanje in razširjanje tehnične dokumentacije in podatkov;

17.

opozarja, da so lahko s sredstvi EU podprta javno-zasebna partnerstva lokalnih in regionalnih oblasti ter MSP, ki razvijajo IKT na področju javnih storitev IKT, izvrstna podlaga za razvoj lokalnih sposobnosti in znanja v vsej EU (2);

18.

predlaga uporabo javno-zasebnih partnerstev za zagotavljanje širokopasovnih storitev, zlasti na podeželju, da bi preprečili izrinjanje zasebnih naložb;

19.

opozarja, da morajo imeti javne ustanove na regionalni in lokalni ravni ustrezne notranje zmogljivosti in vzdržna finančna sredstva za digitalizacijo. Javno-zasebna partnerstva in razvoj trgov e-učenja so dobra alternativa financiranju digitalizacije vsebin. Informacije javnega sektorja lahko ustvarijo samozadostne prilive dohodkov, ki jih je nato mogoče uporabiti za pridobivanje in digitalizacijo podatkov. Tudi mreže in interaktivne skupnosti so pomembne, ker omogočajo zmanjševanje stroškov, podobno kot pri razvoju odprtokodne programske opreme (3);

20.

poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni razvoju politike nediskriminacije in odprave razkoraka med prvotnimi operaterji in njihovimi novejšimi tekmeci, zlasti pri izboljšavi poslovnega okolja za hitre širokopasovne povezave v Evropi;

21.

opozarja, da izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope ne bi smelo ogrožati ciljev kohezijske politike, da uresničevanje predlaganih ukrepov ne bi smelo zaplesti birokratskih postopkov in prispevati k upravni obremenitvi ter da so potrebne dodatne informacije in pojasnila o uporabi novih finančnih instrumentov in njihovega učinka vzvoda, pa tudi dokazi o njihovem delovanju. Obvezne proračunske discipline, prepovedi zadolževanja in preglednosti proračuna ne smemo obiti. Jamstvo Unije mora ostati omejeno na prvotni prispevek, pogojne obveznosti pa ne smejo nastati;

22.

poziva, naj se uporaba finančnih sredstev strukturnih skladov po regijah preusmeri zlasti v spodbujanje povpraševanja po raziskavah in inovacijah ter v uporabniške in odprte inovacije, ki so regionalni potencial (4);

23.

vnovič poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju enakopravnega in cenovno ugodnega dostopa do širokopasovnih povezav na področjih, kjer samo tržni mehanizmi ne zadoščajo, vodenju pilotnih projektov pri odpravljanju širokopasovne vrzeli in pri razvijanju novega pristopa, ki bo javne spletne storitve usmeril k državljanom (5);

24.

potrjuje, da bi morali financiranje in drugi podporni ukrepi dajati prednost vzpostavljanju širokopasovnih omrežij z odprtim dostopom, ki temeljijo na horizontalno zgrajeni omrežni arhitekturi, in poudarja potrebo po poslovnem modelu, ki ločuje fizični dostop do omrežja od zagotavljanja storitev (6);

25.

poudarja, da imajo hitre in operativno zanesljive komunikacijske povezave, ki jih dopolnjujejo učinkovite brezžične mobilne storitve, ključno vlogo pri spodbujanju regionalne konkurenčnosti, dostopnosti in enakosti ljudi, ter opozarja, da je treba učinkovito infrastrukturo informacijske družbe zagotoviti za vse prebivalce, ne glede na to, kje živijo (7);

26.

zahteva bolj usmerjeno politiko ozaveščanja na lokalni in regionalni ravni ter spodbujanje posodobitve infrastrukture, kar je nujno za razvoj in izvedbo vseevropskih telekomunikacijskih omrežij;

27.

poudarja potrebo po javnih naložbah v vmesno povezovalno infrastrukturo, s čimer bi se ustvarile povezave med omrežnimi vozlišči v srednje velikih in manjših mestih ali podeželskih občinah ter spodbudile naložbe v nadgradnjo dostopovnega omrežja;

28.

opozarja, da lahko dostop do kakovostnih širokopasovnih storitev po zmernih cenah poveča dostopnost in kakovost storitev, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti, in pomaga pri trženju proizvodov (8);

29.

vnovič opozarja, da so skupna pravila in prakse za ponovno uporabo in izkoriščanje informacij javnega sektorja zelo pomembni in nujni, da se zagotovijo enaki osnovni pogoji za vse akterje na evropskem informacijskem trgu, okrepi preglednost pogojev ponovne uporabe teh informacij in odpravijo izkrivljanja notranjega trga (9);

30.

poudarja, da bi bilo mogoče ves potencial ponovne uporabe informacij javnega sektorja doseči z intenzivnejšim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti, kar bi lahko bistveno pripomoglo k spodbujanju ponovne uporabe informacij javnega sektorja za povečanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest (10);

31.

lokalne in regionalne oblasti spodbuja k širokemu sodelovanju za izboljšanje interoperabilnosti javnih uprav in povečanje učinkovitosti izvajanja javnih storitev (11);

32.

opozarja na pomen regij pri mednarodnem sodelovanju zaradi podpornih programskih, strukturnih in zakonodajnih pogojev v njihovih raziskovalnih politikah;

33.

meni, da ukrepi, predvideni v predlogu uredbe, v sedanji obliki ne porajajo nikakršnih pomislekov glede skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.