Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52012AR0065

Mnenje Odbora regij – Zakonodajni predlogi o reformi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja po letu 2013

UL C 225, 27.7.2012, p. 174–199 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/174

Mnenje Odbora regij – Zakonodajni predlogi o reformi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja po letu 2013

2012/C 225/14

ODBOR REGIJ

—

meni, da so predlogi Komisije preveč oddaljeni od korenite reforme skupne kmetijske politike, ki je nujno potrebna za ohranitev evropskega kmetijstva in podeželja;

—

meni, da je Komisija storila strateško napako s tem, da daje prednost naknadnemu obvladovanju krize pred predhodno ureditvijo trgov;

—

poziva Komisijo, naj ponovno preuči predlog za odpravo različnih sistemov kvot;

—

meni, da je treba proizvajalcem v prehranski verigi zagotoviti uravnoteženo razmerje moči;

—

ocenjuje, da je reforma trgovinske politike Evropske unije izredno pomembna za kmetijski sektor;

—

je mnenja, da je vzpostavitev ravnovesja pomoči pomembna, vendar ocenjuje, da predlog Komisije ne zadostuje za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev;

—

poziva Komisijo, naj zniža mejne vrednosti za postopno zmanjševanje od 100 000 EUR pomoči z zgornjo mejo 200 000 EUR na kmetijsko gospodarstvo;

—

zahteva, da se določi časovni razpored za popolno konvergenco na evropski ravni;

—

poziva, naj se državam članicam omogoči, da instrument za območja z naravnimi in posebnimi omejitvami uporabijo v višini 10 % letne nacionalne zgornje meje;

—

meni, da je treba po eni strani ustrezna sredstva iz EKSRP nameniti za razvoj lokalne infrastrukture na podeželskih območjih, po drugi strani pa zagotoviti dostop podeželskih občin do sredstev kohezijske politike iz ESRR v okviru celovite politike razvoja podeželja;

—

priporoča, da se v okviru reforme zagotovi večja subsidiarnost ter s tem večja prožnost za države članice in regije;

—

želi, da bi v okviru možnosti glede izvajanja plačil za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, regionalne oblasti in skupine kmetov lahko sklepale teritorialne pogodbe;

—

poziva, naj se v pripravo partnerskih pogodb v celoti vključijo predstavniki podeželskih območij.

Poročevalec

René SOUCHON (FR/PES), predsednik regionalnega sveta Auvergne

Referenčni dokumenti

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike

COM(2011) 625 final/2

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT)

COM(2011) 626 final/2

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

COM(2011) 627 final/2

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike

COM(2011) 628 final/2

Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode

COM(2011) 629 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013

COM(2011) 630 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnih plačil in podpore vinogradnikom

COM(2011) 631 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Prednostne naloge skupne kmetijske politike

1.

se strinja s cilji, ki jih je za prihodnjo skupno kmetijsko politiko določila Evropska komisija v zvezi s trajnostnim upravljanjem naravnih virov, prehransko varnostjo, kmetijskimi dejavnostmi po vsej Evropi, uravnoteženim regionalnim razvojem, konkurenčnostjo evropskega kmetijstva in poenostavitvijo skupne kmetijske politike (SKP);

2.

meni pa, da so predlogi Komisije preveč oddaljeni od korenite reforme skupne kmetijske politike, ki je nujno potrebna za ohranitev evropskega kmetijstva in podeželja ter mora v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije temeljiti na potrebah evropskih kmetijskih gospodarstev in zagotavljati enako obravnavo vseh evropskih kmetov;

3.

meni, da mora skupna kmetijska politika, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kmetom omogočati podoben življenjski standard, kot ga ima preostala družba. Ta cilj morajo spremljati ukrepi za stabilizacijo trgov, da se proizvajalcem zagotovijo redne cene, potrošnikom pa hkrati omogočijo razumne cene;

4.

je mnenja, da je vzpostavitev ravnovesja pomoči pomembna, vendar ocenjuje, da predlog Komisije ne zadostuje za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednje velikih kmetijskih gospodarstev ter območij z naravnimi omejitvami in otoških regij, pa tudi določenih panog, potrebnih pomoči. Želi, da bi se za zagotovitev ravnovesja pomoči upoštevala tudi druga merila, zlasti zaposlovanje;

5.

priporoča, da se v okviru reforme zagotovi večja subsidiarnost ter s tem večja prožnost za države članice in regije;

6.

meni, da je treba za kmete predvsem poenostaviti upravne predpise glede izvajanja skupne kmetijske politike, vendar pa ta poenostavitev ne sme pomeniti prevelikega poenotenja meril, ki jih je treba upoštevati, saj bi bilo to v nasprotju z lokalnimi in regionalnimi posebnostmi;

7.

meni, da bi morala skupna kmetijska politika bolj spodbujati kakovost kmetijskih proizvodov, zlasti proizvodov z uradno oznako kakovosti. Zato Evropsko komisijo poziva k boljši uskladitvi skupne kmetijske politike in politike kakovosti.

ODBOR REGIJ

Ureditev trgov

8.

je razočaran nad ukrepi za ureditev trgov, ki jih predlaga Komisija, in meni, da predstavljajo nesporno nazadovanje v razvoju skupne kmetijske politike. Čeprav je stabilizacija trgov predvidena v Lizbonski pogodbi, pa Komisija ne predlaga nobenega učinkovitega mehanizma za javni nadzor proizvodnje;

9.

meni, da je Komisija storila strateško napako s tem, da daje prednost naknadnemu obvladovanju krize pred predhodno ureditvijo, ki bi omogočila učinkovit in stroškovno ugodnejši boj proti nestanovitnosti cen;

10.

poziva Komisijo, naj, potem ko bodo znani rezultati novih ocen učinka, ponovno preuči predlog za odpravo različnih sistemov kvot in proizvodnih pravic (sladkor, mleko in pravice do zasaditve vinskih trt), zlasti v zvezi z območji z omejenimi možnostmi in še posebej gorskimi območji;

11.

poziva Komisijo, naj ohrani sistem preferencialov Skupnosti (1) ter da prednost mehanizmom za intervencijo in skladiščenje (javno in zasebno);

12.

meni, da je za dosego cilja prehranske varnosti, ki ga je za prihodnjo skupno kmetijsko politiko določila Komisija, bistveno, da se proizvajalcem v prehranski verigi zagotovi uravnoteženo razmerje moči;

13.

ocenjuje, da je reforma trgovinske politike Evropske unije izredno pomembna za kmetijski sektor in se ne sme izkoriščati izključno kot sredstvo za povečanje izvoza v tretje države v industrijskem in storitvenem sektorju;

14.

meni, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki razpolaga z 2,5 milijarde EUR, neustrezen za odpravljanje posledic, ki jih lahko v kmetijskem sektorju povzročijo trgovinski sporazumi, predvsem pa njegov namen ni ublažiti predvidenih posledic dvostranskih trgovinskih sporazumov, za katere pogajanja še potekajo.

ODBOR REGIJ

Konvergenca

15.

meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti ob ustreznem upoštevanju institucionalnega okvira posamezne države članice pravico sodelovati pri izvajanju skupne kmetijske politike v okviru prvega stebra, saj lahko udeležba regionalne ravni prispeva k boljši usmeritvi pomoči glede na družbene, okoljske, agronomske in teritorialne posebnosti kmetijstva ter tako zagotovi učinkovitejšo uporabo sredstev;

16.

pozdravlja, da Komisija v predlogih odpravlja zgodovinske referenčne vrednosti, ki so povzročale neenakomerno in nepravično porazdelitev pomoči med kmeti;

17.

kljub temu meni, da je porazdelitev pomoči, kot jo predlaga Komisija, še vedno preveč neenakomerna, zlasti z vidika novih držav članic in še posebej baltskih držav, ki prejemajo najnižja neposredna plačila v vsej Evropski uniji, ter izraža obžalovanje, ker Komisija ni določila rokov za popolno konvergenco med državami članicami. S tem povezani pogoji in časovni razpored morajo upoštevati stroške proizvodnje v vsaki državi članici;

18.

upa, da se bo konvergenca osnovnih plačil znotraj posameznih držav članic uresničevala postopoma, vendar v razumnem roku in tudi ob upoštevanju različnih izhodišč držav članic, ter da bo predviden časovni razpored za popolno konvergenco na evropski ravni.

ODBOR REGIJ

Postopno zmanjševanje in omejevanje plačila

19.

poziva Komisijo, naj zniža mejne vrednosti za postopno zmanjševanje od 100 000 EUR pomoči z zgornjo mejo 200 000 EUR na kmetijsko gospodarstvo ter pri tem odšteje že izplačane in prijavljene plače ter plačilo za delo kmeta;

20.

poziva Komisijo, naj omogoči, da se sredstva, pridobljena s tem postopnim zmanjševanjem, lahko namenijo za ukrepe in dejavnosti, ki jih vsaka država članica določi za svoje ozemlje.

ODBOR REGIJ

Vezana podpora

21.

je mnenja, da je treba ohraniti vezano podporo za določene oblike proizvodnje ali določeno število prikrajšanih regij, da se ohrani zadovoljiva raven proizvodnje in dodane vrednosti;

22.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice lahko pri dodeljevanju vezane podpore kmetom same določile kmetijske sektorje, ki se soočajo z vrsto težav in so z gospodarskega, socialnega ali okoljskega vidika še posebej pomembni; Komisijo tudi poziva, naj okrepi mehanizme vezane podpore na območjih z naravnimi omejitvami, v otoških regijah in najbolj oddaljenih območjih, ter pri tem poleg proizvodov, ki jih navaja v predlogu uredbe, upošteva tudi proizvodnjo kmetijskih proizvodov z uradno oznako kakovosti, vključno z ekološko pridelavo;

23.

meni, da je treba za oblikovanje evropskih strategij za stabilizacijo kmetijskih trgov, ne da bi ustvarili umetne sisteme podpore v okviru drugega stebra, izvajati ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih je pri razvoju podeželja treba odpraviti.

ODBOR REGIJ

Kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

24.

meni, da je sprememba proizvodnega modela evropskega kmetijstva, za katero si prizadeva Komisija v okviru ukrepov za ozelenitev, potrebna, vendar ocenjuje, da je sklop ukrepov za ozelenitev preveč tog, da bi lahko omogočil rešitve, prilagojene regionalnim ali lokalnim potrebam, ter najučinkoviteje prispeval k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

25.

je mnenja, da mora razvoj v smeri trajnostnih načinov proizvodnje v evropskem kmetijstvu in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe spremljati večja podpora za inovativne aplikacije v kmetijstvu. Prizadevanja Evropske unije za inovativno in trajnostno gospodarstvo zahtevajo večje sinergije med trajnostno kmetijsko in ribiško politiko, podnebno in energetsko politiko, regionalno politiko in raziskovalno politiko. Odbor v zvezi s tem opozarja na koristnost raziskav prehrane in na potencial inovativnih aplikacij v biotehnološkem sektorju;

26.

ocenjuje ukrepe, ki jih predlaga Komisija, kot neustrezne, ker so preveč splošni, in zato poziva k večji subsidiarnosti, da se bodo ti ukrepi izvajali ob čim večjem upoštevanju lokalnih agronomskih, okoljskih in družbeno-gospodarskih danosti, pri čemer je treba pobudo za ciljno usmerjene kmetijsko-okoljske ukrepe in njihovo upravljanje prepustiti lokalnim in regionalnim oblastem in jim omogočiti, da s kmeti ali z njihovimi predstavniki sklepajo teritorialne pogodbe. Poleg tega je mnenja, da je treba ustvariti pogoje dostopa za vsa kmetijska gospodarstva s temeljito revizijo razpoložljivih vrst pomoči;

27.

meni, da morajo biti kmeti, ki so pridobili kmetijsko-okoljske certifikate, ki jih priznavajo države članice, v celoti upravičeni do podpore v okviru ozelenitve kmetijstva, če so specifikacije za te postopke zahtevne in jih je uradno priznala Evropska komisija, da se tako zagotovijo enake osnovne zahteve v vseh državah članicah;

28.

meni, da bi 7-odstotni delež kmetijskega zemljišča, ki ga je treba spremeniti v površino z ekološkim pomenom, torej v neproduktivno zemljišče, lahko bil v določenih primerih previsok, in poziva Komisijo, naj uvede večjo prožnost ter prepusti regijam, da določijo način izvajanja na podlagi lokalnih posebnosti, vključno z možnostjo vključitve površin s trajnimi pašniki;

29.

poziva Komisijo, naj s pomočjo ustreznih instrumentov predlaga pripravo „beljakovinskega načrta“ na evropski ravni za spodbuditev pridelave beljakovinskih pridelkov in stročnic, da se evropskim živinorejcem zagotovi samopreskrba z beljakovinami, zmanjša uporaba sintetičnih dušikovih gnojil in izboljša rodovitnost tal;

30.

poziva Komisijo, naj v predlogu spremeni opredelitev trajnih pašnikov in travnikov ter ohrani veljavno opredelitev, brez pogoja, da mora prevladovati trava.

ODBOR REGIJ

Območja z naravnimi omejitvami

31.

poziva, naj instrument za območja z naravnimi in posebnimi omejitvami postane obvezen za vse države članice. Ta instrument bi tako predstavljal popolnoma ločeno tretjo raven pomoči, ki bi dopolnjevala osnovno plačilo in podporo za ozelenitev kmetijstva;

32.

poziva, naj se državam članicam omogoči, da instrument za območja z naravnimi in posebnimi omejitvami uporabijo v višini 10 % letne nacionalne zgornje meje;

33.

poziva k razširitvi opredelitve območij z naravnimi in posebnimi omejitvami na merila, povezana s teritorialno kohezijo in načrtovanjem rabe tal, da bi upoštevali izoliranost, dostop do infrastrukture ali občutljivost ekosistemov, v skladu s prejšnjimi priporočili Odbora regij. (2)

ODBOR REGIJ

Začetek dejavnosti

34.

meni, da je predlog Komisije za dopolnitev osnovnega plačila s posebno podporo za mlade kmete korak v pravo smer, čeprav ne zadostuje. Poleg tega bi ga bilo treba oblikovati kot prostovoljni ukrep;

35.

poziva Komisijo, naj bolj odločno poseže v to področje, da se spodbudi ustanavljanje novih kmetijskih gospodarstev;

36.

meni, da so težave z ustanavljanjem v glavnem povezane s problemi dosegljivosti zemljišč ali bančnih posojil, in zato poziva, da se države članice v skladu z načelom subsidiarnosti spodbudijo k oblikovanju predpisov za garancije, povezane z zemljišči, in bančne garancije.

ODBOR REGIJ

Aktivni kmetje in mali kmetje

37.

poziva Komisijo, naj natančneje opredeli pojem aktivnega kmeta, da se preprečijo neposredna plačila fizičnim ali pravnim osebam, ki ne sodelujejo pri upravljanju in delu na kmetiji;

38.

ocenjuje predlog Komisije, da se prizna poseben status malih kmetov, kot primeren, saj je kmetijstvo v številnih državah Evropske unije zelo pomemben vir zaposlovanja na podeželju, in meni, da bo ta shema prispevala k poenostavitvi skupne kmetijske politike, vendar predlaga, naj se najnižji znesek pomoči poviša na 1 000 EUR.

ODBOR REGIJ

Razvoj podeželja

39.

pozdravlja predlog za skupni strateški okvir za vse strukturne sklade, vključno z EKSRP;

40.

meni, da je lahko vzpostavitev skupnega strateškega okvira priložnost za to, da se razdelitev območij, ki se uporablja v kohezijski politiki, razširi tudi na politiko razvoja podeželja. To bi bilo koristno tudi za boljšo uskladitev ravni sofinanciranja. Odbor zato Komisijo poziva, naj preuči posledice take razširitve;

41.

meni, da je prizadevanje Komisije za vključitev razvoja podeželja v strategijo Evropa 2020 in v novi skupni strateški okvir poleg ESRR, ESS, Kohezijskega sklada in ESPR priložnost za uravnovešen in celosten razvoj podeželja. V več državah članicah Evropske unije podeželskih območij ni mogoče enačiti s kmetijstvom, saj je tam najti tudi mala podjetja in stanovanja;

42.

zato meni, da je treba po eni strani ustrezna sredstva iz EKSRP nameniti za razvoj lokalne infrastrukture na podeželskih območjih, po drugi strani pa zagotoviti dostop podeželskih občin do sredstev kohezijske politike iz ESRR v okviru celovite politike razvoja podeželja;

43.

meni, da bi morala opredelitev območij z omejenimi možnostmi temeljiti na skupnih in primerljivih objektivnih merilih na ravni Evropske unije. Po njegovem mnenju je treba za to uporabiti novo opredelitev teh območij, ki pa jo je treba razširiti na druga merila, da se upoštevajo potrebe in posebnosti podeželskih območij na evropski ravni;

44.

ugotavlja, da je šest navedenih prednostnih nalog precej neskladnih med seboj in z enajstimi tematskimi cilji uredbe o skupnih določbah ter da ta nova struktura ne ustreza strukturi s štirimi sklopi v veljavni uredbi niti ne omogoča celostnega pristopa z drugimi skladi v skupnem strateškem okviru;

45.

zato poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko strategijo za razvoj podeželja, ki jo bo vsaka država članica lahko prilagajala na regionalni ravni v okviru partnerskih pogodb;

46.

podpira možnost prenosa do 10 % sredstev iz prvega stebra v drugi steber;

47.

je zadovoljen z dejstvom, da nova uredba o skupnih določbah določa skupna pravila za EKSRP, ESRR, ESS, Kohezijski sklad in ESPR, in meni, da je to ključni dosežek pri zagotavljanju celostnega teritorialnega pristopa v vseh naštetih skladih;

48.

meni, da mora uredba o razvoju podeželja nujno prispevati k dinamičnosti zaposlovanja v nekmetijskih dejavnostih na podeželju, vendar poudarja, da morajo tudi vsi strukturni skladi upoštevati probleme podeželskih območij, in izraža zaskrbljenost glede razvoja podpore Evropske unije za podeželska območja, ki niso navedena v novi uredbi o ESRR;

49.

ocenjuje, da je vključitev mehanizma za obvladovanje tveganja v razvoj podeželja neprimerna, in zato poziva Komisijo, naj ta ukrep umakne iz uredbe in namesto tega oblikuje ukrepe za regulacijo v okviru prvega stebra;

50.

je zelo zadovoljen z dejstvom, da so bile določbe pobude LEADER razširjene tudi na druge sklade z novim pristopom k lokalnemu razvoju pod vodstvom lokalnih akterjev. Ta pristop bo zagotovil celostno izvajanje strategij lokalnega razvoja, financiral pa se bo s sredstvi iz najustreznejših skladov;

51.

opozarja na posebno vlogo, ki jo imajo kmetje in podeželje v primestnih območjih pri spodbujanju rešitev v skladu s cilji strategije Evropa 2020, in meni, da imajo primestna kmetijska območja posebne prednosti in omejitve, ki upravičujejo izvajanje tematskih programov v okviru drugega stebra.

ODBOR REGIJ

Upravljanje

52.

meni, da je treba lokalnim in regionalnim oblastem, ki prispevajo k financiranju, kot partnerjem organov upravljanja priznati osrednjo vlogo pri izvajanju uredbe o razvoju podeželja, saj je pristop z lokalnimi ali regionalnimi projekti učinkovitejši in uspešnejši pri uporabi evropskih sredstev;

53.

je mnenja, da je izvedba okvira upravljanja na več ravneh – evropski, nacionalni in regionalni – nujni pogoj za uspeh reforme skupne kmetijske politike po letu 2013;

54.

poziva, naj se v pripravo partnerskih pogodb v celoti vključijo predstavniki podeželskih območij;

55.

meni, da je možnost oblikovanja podprogramov za posebna območja, kot so na primer gorska območja in otoške regije, ali za posebne sektorje zanimiv predlog, ki pa bo prinesel pravo dodano vrednost le, če bodo ti podprogrami hkrati predvideni tudi v uredbah o strukturnih skladih, da se razširi obseg ukrepov za teritorialni razvoj na vse evropske instrumente financiranja, in če bodo te podprograme spremljale lokalne in regionalne oblasti;

56.

poziva k temu, da se med člane odbora za razvoj podeželja, ki Komisiji pomaga pri sprejemanju delegiranih aktov, vključi predstavnik lokalnih in regionalnih oblasti. Na splošno bi bilo treba preučiti sestavo posvetovalnih skupin generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja, da se zagotovi večja zastopanost podeželskih območij v teh skupinah.

ODBOR REGIJ

Proračun

57.

meni, da je treba ohraniti realno vrednost proračuna, ki je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 predviden za SKP kot celostno politiko in znaša 435,6 milijarde EUR, in sicer tako za prvi kot drugi steber, saj se bo agroživilski sektor v prihodnjih letih soočal z velikimi izzivi;

58.

izraža zaskrbljenost zaradi krize javnega dolga na evropski ravni in nevarnosti, ki bi jo lahko pomenila za proračun prihodnje skupne kmetijske politike, in meni, da je zato še bolj nujno, da se ohrani obsežno financiranje za prihodnjo SKP.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

COM(2011) 626 final/2

Predlog spremembe 1

Sprememba člena 21(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključujejo ukrepi Komisije, sprejeti z delegiranimi akti na podlagi točki (a) člena 22(2). Države članice svoje proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, med katerimi so lahko sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem lahko države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz Unije.

3.   Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključujejo ukrepi Komisije, sprejeti z delegiranimi akti na podlagi točki (a) člena 22(2). Države članice svoje proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, med katerimi so lahko sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem iz Unije.

Obrazložitev

Veljati bi moralo preferenčno pravilo Skupnosti, da se da prednost evropskim proizvodom pred proizvodi iz tretjih držav.

Predlog spremembe 2

Nova točka pred členom 101

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Razna strokovna poročila so pokazala, da je odprava pravic do zasaditve (Študija o družbeno-gospodarskih in teritorialnih posledicah liberalizacije pravic do zasaditve v sektorju vina, AREV-MOISA, marec 2012) in kvot povezana s koncentracijo proizvodnje v določenih območjih, kar ima gospodarske, teritorialne in okoljske posledice, ki jih Komisija ni zadostno ocenila.

Predlog spremembe 3

Sprememba člena 108(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Medpanožne organizacije

Države članice na zahtevo priznajo medpanožne organizacije v sektorjih iz člena 1(2), ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev;

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c)

imajo poseben namen, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:

(i)

izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo statističnih podatkov o cenah, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb ter z izvajanjem analiz o možnem prihodnjem razvoju trga na regionalni ali nacionalni ravni;

(ii)

pomoč pri boljši uskladitvi načina dajanja proizvodov v promet, zlasti z raziskavami in tržnimi analizami;

(iii)

priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;

(iv)

boljša izraba potenciala proizvodov;

(v)

zagotavljanje informacij in izvedba potrebnih raziskav za racionalizacijo, izboljšanje in prilagajanje proizvodnje tistih proizvodov, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov, vključno s posebnimi značilnostmi proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in varstva okolja;

(vi)

iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za zaščito zdravja živali in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih vložkov v proizvodnjo in za zagotavljanje kakovosti proizvodov ter ohranjanja tal in vode;

(vii)

razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje in trženja;

(viii)

izkoriščanje potenciala ekološkega kmetovanja ter varstvo in spodbujanje takega kmetovanja, kakor tudi označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(ix)

pospeševanje in raziskovanje integrirane, trajnostne proizvodnje ali drugih okolju prijaznih proizvodnih postopkov;

(x)

spodbujanje zdravega uživanja proizvodov in obveščanje o škodi nevarnih vzorcev uživanja;

(xi)

izvajanje promocijskih dejavnosti, zlasti v tretjih državah.

Medpanožne organizacije

Države članice na zahtevo priznajo medpanožne organizacije v sektorjih iz člena 1(2), ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev;

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c)

imajo poseben namen, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:

(i)

izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo statističnih podatkov o cenah, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb ter z izvajanjem analiz o možnem prihodnjem razvoju trga na regionalni ali nacionalni ravni;

(ii)

pomoč pri boljši uskladitvi načina dajanja proizvodov v promet, zlasti z raziskavami in tržnimi analizami;

(iii)

priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;

(iv)

boljša izraba potenciala proizvodov;

(v)

zagotavljanje informacij in izvedba potrebnih raziskav za racionalizacijo, izboljšanje in prilagajanje proizvodnje tistih proizvodov, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov, vključno s posebnimi značilnostmi proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in varstva okolja;

(vi)

iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za zaščito zdravja živali in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih vložkov v proizvodnjo in za zagotavljanje kakovosti proizvodov ter ohranjanja tal in vode;

(vii)

razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje in trženja;

(viii)

izkoriščanje potenciala ekološkega kmetovanja ter varstvo in spodbujanje takega kmetovanja, kakor tudi označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(ix)

pospeševanje in raziskovanje integrirane, trajnostne proizvodnje ali drugih okolju prijaznih proizvodnih postopkov;

(x)

spodbujanje zdravega uživanja proizvodov in obveščanje o škodi nevarnih vzorcev uživanja;

(xi)

izvajanje promocijskih dejavnosti.

Obrazložitev

Trg potrebuje reference, kar zadeva cene, pri čemer so upoštevani različni dejavniki. Seveda pa to ne sme biti zavezujoče. Promocijske dejavnosti za kmetijske proizvode s poreklom iz Evropske unije se morajo izvajati ne le v tretjih državah, temveč tudi na notranjem trgu, kjer ravno proizvodi iz tretjih držav ustvarjajo pritisk na ponudbo.

Predlog spremembe 4

Sprememba člena 112

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga

Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ukrepanja organizacij iz členov 106 do 108 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 160 sprejme v sektorjih živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine ukrepe:

(a)

za izboljšanje kakovosti;

(b)

za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c)

za lažje beleženje gibanja tržnih cen;

(d)

za omogočanje vzpostavitve kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga

Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ukrepanja organizacij iz členov 106 do 108 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 160 sprejme v sektorjih ukrepe:

(a)

za izboljšanje kakovosti;

(b)

za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c)

za lažje beleženje gibanja tržnih cen;

(d)

za omogočanje vzpostavitve kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Obrazložitev

Nujno je, da se v okviru predpisov Evropske unije uporabijo vsi instrumenti, da bodo ti ukrepi veljali za vse sektorje, saj se ta vprašanja nanašajo na vse sektorje in ne samo na nekatere izmed njih. Poleg tega morajo biti sestavni del delovanja združenj proizvajalcev in medpanožnih organizacij iz različnih sektorjev.

Predlog spremembe 5

Sprememba člena 117

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila

1.   Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje trgovine z zadevnimi proizvodi zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz iz Unije enega ali več proizvodov.

2.   Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače s katerim drugim aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) Pogodbe, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

3.   Dovoljenja so veljavna v celotni Uniji.

Splošna pravila

1.   Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje trgovine z zadevnimi proizvodi zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz iz Unije enega ali več proizvodov.

2.   Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače s katerim drugim aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) Pogodbe, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

3.   Dovoljenja so veljavna v celotni Uniji.

   

Obrazložitev

Evropski proizvodi morajo za trženje izpolnjevati standarde kakovosti in s tem tudi zahteve, ki veljajo za evropske proizvajalce v zvezi z varnostjo živil, sledljivostjo ter zdravjem človeka in rastlin, varstvom okolja in dobrim počutjem živali. Te standarde je treba upoštevati tudi v zunanji politiki na splošno, zlasti pa pri sporazumih s tretjimi državami.

Predlog spremembe 6

Sprememba člena 131

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaščitni ukrepi

1.   Komisija ob upoštevanju odstavka 3 tega člena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (4) sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z uvozom v Unijo.

2.   Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Evropskega parlamenta in Sveta ter katerim koli drugim aktom Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 218 Pogodbe.

3.   Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti sprejme sklep o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti prekliče ali spremeni zaščitne ukrepe Unije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Zaščitni ukrepi

1.   Komisija ob upoštevanju odstavka 3 tega člena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (4) sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z uvozom v Unijo.

2.   Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Evropskega parlamenta in Sveta ter katerim koli drugim aktom Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 218 Pogodbe.

3.   Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti sprejme sklep o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti prekliče ali spremeni zaščitne ukrepe Unije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

   

Obrazložitev

Vzpostaviti je treba prožne postopke za nadzor na mejah Unije, da bi lahko čim prej odkrivali in preprečevali uvoz kmetijskih proizvodov, ki bi lahko privedli do nepoštene konkurence s proizvodi iz EU ali do neravnovesja na notranjem trgu.

Predlog spremembe 7

Sprememba člena 144

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

1.   Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 143 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 39 Pogodbe.

Zlasti se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 106 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 107 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če je s tem izključena konkurenca ali so ogroženi cilji iz člena 39 Pogodbe.

2.   Po posvetovanju z državami članicami in podjetji ali združenji zadevnih podjetij ter drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih Komisija šteje za primerne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da s sklepom, ki ga sprejme z izvedbenimi akti in objavi, določi, kateri sporazumi, sklepi in prakse izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Komisija navedeno določi na lastno pobudo ali zahtevo pristojnega organa države članice ali podjetja ali združenja podjetij, ki izrazijo interes.

3.   Pri objavi sklepa iz prvega pododstavka odstavka 2 se navedejo imena strani in glavna vsebina sklepa. V sklepu se upošteva legitimen interes podjetij, da se varujejo svoje poslovne skrivnosti.

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

1.   Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 143 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 39 Pogodbe.

Zlasti se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za

sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 106 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 107 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če je s tem izključena konkurenca ali so ogroženi cilji iz člena 39 Pogodbe

.

2.   Po posvetovanju z državami članicami in podjetji ali združenji zadevnih podjetij ter drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih Komisija šteje za primerne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da s sklepom, ki ga sprejme z izvedbenimi akti in objavi, določi, kateri sporazumi, sklepi in prakse izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Komisija navedeno določi na lastno pobudo ali zahtevo pristojnega organa države članice ali podjetja ali združenja podjetij, ki izrazijo interes.

3.   Pri objavi sklepa iz prvega pododstavka odstavka 2 se navedejo imena strani in glavna vsebina sklepa. V sklepu se upošteva legitimen interes podjetij, da se varujejo svoje poslovne skrivnosti.

Obrazložitev

Za pogodbena razmerja in pogajanja na začetku prehranske verige bi morala veljati izjema od pravil konkurence. To zlasti velja za sektor mleka in mlečnih proizvodov ter sadja in zelenjave (slednje glede na predloge sprememb člena 105(2) in (3) dokumenta COM 626), za katere velja skupna ureditev trga. Ta izjema je po našem mnenju povsem skladna z možnimi izjemami, naštetimi v členu 101(3) Pogodbe, in jamstvi, določenimi v točkah 2 in 3 spremenjenega člena 144. Po drugi strani je treba dovoliti, da se pod določenimi pogoji določajo referenčni kazalniki za cene na trgu, ki bi se lahko upoštevali pri dajanju na trg in bi zajemali stroške proizvodnje, ponudbo, povpraševanje, spreminjanje cen ter druge zgodovinske, strukturne in konjunkturne dejavnike, ki vplivajo na cene. Ne gre za to, da bi bili referenčni kazalniki zavezujoči, temveč da bi jih akterji upoštevali pri sprejemanju odločitev v zvezi s prodajo in nakupom.

Predlog spremembe 8

Sprememba člena 155(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.   Unija zagotovi delno financiranje v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice za ukrepe iz odstavka 1.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.

5.   Unija zagotovi delno financiranje v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice za ukrepe iz odstavka 1.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.

Obrazložitev

Menimo, da morajo za programe boja, preprečevanja in izkoreninjanja priznanih bolezni živali, ki se izvajajo v neki državi članici, veljati enaki ukrepi kot v primeru boja proti slinavki in parkljevki in da jih mora Unija financirati do višine 60 %.

COM(2011) 625 final/2

Predlog spremembe 9

Sprememba člena 9(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, če zanje velja eno od navedenega:

a)

letni znesek neposrednih plačil je nižji od 5 % skupnih prejemkov, ki so jih v zadnjem obračunskem letu prejele iz nekmetijskih dejavnosti;

b)

njihove kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, vendar na teh površinah ne izvajajo minimalnih aktivnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).

Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, če zanje velja eno od navedenega:

a)

;

b)

njihove kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, vendar na teh površinah ne izvajajo minimalnih aktivnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).

Predlog spremembe 10

Sprememba člena 11(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Znesek neposrednih plačil, ki se na podlagi te Uredbe odobri kmetu v danem koledarskem letu, se zmanjša, kot sledi:

Znesek neposrednih plačil, ki se na podlagi te Uredbe odobri kmetu v danem koledarskem letu, se zmanjša, kot sledi:

Obrazložitev

Ker so plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, povezana s proizvodnjo, jih je treba upoštevati pri ukrepih postopnega zmanjševanja in omejevanja plačil, kar je upravičeno tudi z vidika prizadevanj za pravičnejšo porazdelitev pomoči.

Predlog spremembe 11

Sprememba člena 14(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prožnost med stebri

1.   Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 10 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

O odločitvi iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz prvega pododstavka enak.

Prožnost med stebri

1.   Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 10 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi.

Obrazložitev

Pri dodeljevanju sredstev za razvoj podeželja je smiselno ta sredstva porazdeliti v skladu z merili za razdelitev sredstev, ki so določena za drugi steber. Sistem mora biti prožen. Če se npr. vzpostavi regionalno območje „lombardijske nižine“ z nacionalno zgornjo mejo, bi regije, ki jo sestavljajo, morda želele del sredstev nameniti svojim programom za razvoj podeželja, da bodo lahko izvajale sektorske politike.

Predlog spremembe 12

Sprememba člena 22(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.

Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

3.   Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.

Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

Obrazložitev

Sprememba člena 22(3) (zadnji odstavek). V fazi določanja pravic do plačila za leto 2014 so predvideni mehanizmi za prenos pravic med aktivnimi kmeti in kmeti, ki so dejavnost opustili. Datum 31. december bi lahko izkoristili za prevare. Pravice do plačila je treba določiti na podlagi sklopa vseh pravic, ki so se uporabile za plačilo enotnega zahtevka v letu 2013.

Predlog spremembe 13

Sprememba člena 22(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Najkasneje od leta zahtevkov 2019 imajo vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji, enotni znesek na enoto.

Najkasneje od leta zahtevkov 2019 imajo vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji, enotni znesek na enoto.

Obrazložitev

Komisija predlaga uskladitev znotraj držav članic, vendar pa ni določila roka niti drugih ukrepov za uskladitev med državami članicami.

Predlog spremembe 14

Nova točka pred členom 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Predlog spremembe 15

Nova točka pred členom 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Predlog spremembe 16

Sprememba člena 29(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila

1.   Kmetje, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme enotnega plačila iz poglavja 1, na upravičenih hektarjih, kot so opredeljeni v členu 25(2), upoštevajo naslednje kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje:

a)

na svoji orni zemlji imajo tri različne pridelke, če orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in ni v celoti porabljena za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo;

b)

na svojih gospodarstvih ohranjajo obstoječe trajno travinje in

c)

na kmetijski površini imajo površino z ekološkim pomenom.

Splošna pravila

1.   Kmetje, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme enotnega plačila iz poglavja 1, na upravičenih hektarjih, kot so opredeljeni v členu 25(2), upoštevajo naslednje kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje:

a)

na svoji orni zemlji imajo tri različne pridelke, če orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in ni v celoti porabljena za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo;

b)

na svojih gospodarstvih ohranjajo obstoječe trajno travinje in

c)

na kmetijski površini imajo površino z ekološkim pomenom.

   

Predlog spremembe 17

Sprememba člena 29(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4.   Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ekološkim kmetovanjem, so zaradi tega upravičeni do plačila iz tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja le za enote gospodarstva, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007.

4.   Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ekološkim kmetovanjem, so zaradi tega upravičeni do plačila iz tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja le za enote gospodarstva, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007.

Predlog spremembe 18

Sprememba člena 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Raznolikost pridelkov

1.   Kadar orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in se v celoti ne uporablja za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo, se na orni zemlji pridelujejo vsaj trije različni pridelki. Vendar noben od treh pridelkov ne pokriva manj kot 5 % orne zemlje in glavni pridelek ne presega 70 % orne zemlje.

2.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.

Raznolikost pridelkov

1.   Kadar orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in se v celoti ne uporablja za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo, se na orni zemlji pridelujejo vsaj trije različni pridelki. Vendar noben od treh pridelkov ne pokriva manj kot 5 % orne zemlje in glavni pridelek ne presega 70 % orne zemlje.

2.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.

   

Predlog spremembe 19

Sprememba člena 32(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kmetje zagotovijo, da najmanj 7 % njihovih upravičenih hektarjev iz člena 25(2), razen površin pod trajnim travinjem, obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase, krajinske značilnosti, zaščitne pasove in pogozdene površine, kot je navedeno v členu 25(2)(b)(ii).

Kmetje zagotovijo, da najmanj 7 % njihovih upravičenih hektarjev obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase, krajinske značilnosti, zaščitne pasove in pogozdene površine.

Obrazložitev

Z agronomskega in okoljskega stališča velikost kmetijskega gospodarstva ni primerno merilo za določitev deleža površine z ekološkim pomenom in je za kmete omejujoče. Ta delež je treba določiti za skupino kmetijskih gospodarstev ali na ravni manjših kmetijskih regij, in sicer z določbo o združevanju virov, kar omogoča uporabo povprečne splošne stopnje.

Predlog spremembe 20

Sprememba člena 33(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Finančne določbe

1.   Države članice za financiranje plačil iz tega poglavja porabijo 30 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

Finančne določbe

1.   Države članice za financiranje plačil iz tega poglavja porabijo 30 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

   

Obrazložitev

Če se predvidi možnost različnih ravni financiranja za ukrepe za ozelenitev, se s tem izboljšata prožnost in subsidiarnost pri izvajanju.

Predlog spremembe 21

Sprememba člena 34

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila

1.   Države članice lahko odobrijo plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 in katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali deloma na površinah z naravnimi omejitvami, ki jih določijo države članice v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. […] [URP].

2.   Države članice se lahko odločijo, da bodo plačilo iz odstavka 1 odobrile vsem površinam, ki spadajo na področje uporabe navedenega odstavka, ali da bodo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril plačilo omejile na nekatere površine iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. […] [URP].

3.   Brez poseganja v odstavek 2 in uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 vsako leto odobri na upravičeni hektar na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena, in izplača, ko zadevni kmet za zadevne hektarje uveljavlja pravice do plačila.

4.   Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5.   Države članice smejo uporabiti plačilo iz tega poglavja na regionalni ravni pod pogoji iz tega odstavka.

V tem primeru določijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so značilnosti naravnih omejitev in agronomski pogoji.

Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 35(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Plačilo na regionalni ravni se izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, izračunana v skladu s tretjim pododstavkom, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Splošna pravila

1.   Države članice lahko odobrijo plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 in katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali deloma na površinah z naravnimi omejitvami, ki jih določijo države članice v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. […] [URP].

2.   Države članice se lahko odločijo, da bodo plačilo iz odstavka 1 odobrile vsem površinam, ki spadajo na področje uporabe navedenega odstavka, ali da bodo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril plačilo omejile na nekatere površine iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. […] [URP].

3.   Brez poseganja v odstavek 2 in uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 vsako leto odobri na upravičeni hektar na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena, in izplača, ko zadevni kmet za zadevne hektarje uveljavlja pravice do plačila.

4.   Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5.   Države članice smejo uporabiti plačilo iz tega poglavja na regionalni ravni pod pogoji iz tega odstavka.

V tem primeru določijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so značilnosti naravnih omejitev in agronomski pogoji.

Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 35(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Plačilo na regionalni ravni se izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, izračunana v skladu s tretjim pododstavkom, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Obrazložitev

S tem se omogoča uporaba na regionalni podlagi v skladu s členom 20.

Predlog spremembe 22

Sprememba člena 35(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice se lahko do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo za financiranje plačila iz člena 34 porabile do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

Države članice se lahko do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo za financiranje plačila iz člena 34 porabile do  % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

Obrazložitev

Za obdobje 2007–2013 znaša podpora za območja z omejenimi možnostmi 12,6 milijarde EUR. Predlagana podvojitev proračunskih sredstev v višini 10 % nacionalnega prispevka, tj. 31,7 milijarde EUR, bi pomenila bistveno drugačno ravnotežje v korist območij z omejenimi možnostmi ali območij z naravnimi omejitvami.

Predlog spremembe 23

Sprememba člena 36(1) in (2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Države članice odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.

2.   V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo:

(a)

fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […] in

(b)

ki so mlajše od 40 let ob predložitvi vloge iz točke (a).

1.   Države članice odobrijo letno plačilo , ki so upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.

2.   V tem poglavju „“ pomenijo

fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […]

.

Predlog spremembe 24

Sprememba člena 38(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju. Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

(…)

1.   Države članice lahko odobrijo vezano podporo za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

(…)

Obrazložitev

Vezana podpora je potrebna z ekonomskega in teritorialnega vidika, da se zagotovi raven proizvodnje v ustreznih sektorjih.

Predlog spremembe 25

Sprememba člena 38(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

   (…)

4.   Vezana podpora se lahko odobri le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v zadevnih regijah.

 

   (…)

4.   Vezana podpora se lahko odobri le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v zadevnih regijah.

Obrazložitev

Vezana podpora je potrebna z ekonomskega in teritorialnega vidika, da se zagotovi raven proizvodnje v ustreznih sektorjih.

Predlog spremembe 26

Sprememba člena 38(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila

1.   Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju.

Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

2.   Vezana podpora se lahko odobri le sektorjem ali regijam države članice, v katerih se specifične vrste kmetovanja ali specifični kmetijski sektorji, ki so posebej pomembni iz gospodarskih in/ali socialnih razlogov, spopadajo s težavami.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vezana podpora odobri tudi kmetom, ki so 31. decembra 2013 imeli pravice do plačila, odobrene v skladu z oddelkom 2 poglavja 3 naslova III in členom 71m Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter v skladu s členom 60 in četrtim pododstavkom člena 65 Uredbe (ES) št. 73/2009, in ki so brez upravičenih hektarjev za uveljavljanje pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III te uredbe.

4.   Vezana podpora se lahko odobri le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v zadevnih regijah.

5.   Vezana podpora ima obliko letnega plačila in se odobri v opredeljenih količinskih omejitvah ter temelji na določenih površinah in donosih ali na določenim številu živali.

6.   Vsaka vezana podpora, odobrena v skladu s tem členom, je skladna z drugimi ukrepi in politikami Unije.

7.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)

pogoji za odobritev podpore iz tega poglavja,

(b)

pravili o skladnosti z drugimi ukrepi Unije in o kopičenju podpore.

Splošna pravila

1.   Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju.

Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

2.   Vezana podpora se lahko odobri le sektorjem ali regijam države članice, v katerih se specifične vrste kmetovanja ali specifični kmetijski sektorji, ki so posebej pomembni iz gospodarskih in/ali socialnih razlogov, spopadajo s težavami.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vezana podpora odobri tudi kmetom, ki so 31. decembra 2013 imeli pravice do plačila, odobrene v skladu z oddelkom 2 poglavja 3 naslova III in členom 71m Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter v skladu s členom 60 in četrtim pododstavkom člena 65 Uredbe (ES) št. 73/2009, in ki so brez upravičenih hektarjev za uveljavljanje pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III te uredbe.

4.   Vezana podpora se lahko odobri le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v zadevnih regijah.

5.   

   Vezana podpora ima obliko letnega plačila in se odobri v opredeljenih količinskih omejitvah ter temelji na določenih površinah in donosih ali na določenim številu živali.

.   Vsaka vezana podpora, odobrena v skladu s tem členom, je skladna z drugimi ukrepi in politikami Unije.

.   Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)

pogoji za odobritev podpore iz tega poglavja,

(b)

pravili o skladnosti z drugimi ukrepi Unije in o kopičenju podpore.

Obrazložitev

S tem se omogoča uporaba na regionalni podlagi v skladu s členom 20.

Predlog spremembe 27

Sprememba člena 47

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošna pravila

1.   Kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), se lahko odločijo za sodelovanje v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).

2.   Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.

3.   Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.

4.   Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

Splošna pravila

1.   Kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), se lahko odločijo za sodelovanje v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).

2.   Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.

3.   Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.

4.   Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

   

Obrazložitev

S tem se omogoča uporaba na regionalni podlagi v skladu s členom 20.

Predlog spremembe 28

Sprememba člena 48

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kmetje, ki želijo sodelovati v shemi za male kmete, predložijo vlogo do 15. oktobra 2014.

Kmetje, ki se do 15. oktobra 2014 ne prijavijo za sodelovanje v shemi za male kmete ali se odločijo, da po tem datumu v njej ne bodo več sodelovali, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

Kmetje, ki želijo sodelovati v shemi za male kmete, predložijo vlogo do 15. oktobra 2014.

Kmetje, ki se do 15. oktobra 2014 ne prijavijo za sodelovanje v shemi za male kmete ali se odločijo, da po v njej ne bodo več sodelovali, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

COM(2011) 627 final/2

Predlog spremembe 29

Sprememba člena 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

EKSRP prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z dopolnjevanjem kohezijske in skupne ribiške politike. EKSRP prispeva k ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženemu, podnebju prijaznemu in inovativnemu kmetijskemu sektorju Unije, ki je odporen na podnebne spremembe.

EKSRP prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z dopolnjevanjem kohezijsk in skupn ribišk politik. EKSRP prispeva k ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženemu, podnebju prijaznemu in inovativnemu kmetijskemu sektorju Unije, ki je odporen na podnebne spremembe.

Obrazložitev

Na ravni Evropske unije je potrebna resnična strategija za razvoj podeželja, ki pa je v predlogih Komisije ni najti. Izvajati jo morajo vse države članice v okviru partnerskih pogodb, temeljiti pa mora na zahtevi po uravnoteženem teritorialnem razvoju.

Predlog spremembe 30

Sprememba člena 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)   pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na področjih:

(a)

pospeševanja inovacij in baze znanja na podeželskih območjih;

(b)

krepitve povezav med kmetijstvom in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami;

(c)

krepitve vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju;

(1)   pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na področjih:

(a)

pospeševanja inovacij in baze znanja na podeželskih območjih;

(b)

krepitve povezav med kmetijstvom in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami;

(c)

krepitve vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju;

Obrazložitev

Ta prizadevanja za spodbujanje kmetijskih raziskav so v skladu s ciljem dolgoročnega izboljšanja konkurenčnosti evropskega kmetijstva tako z gospodarskega kot okoljskega vidika. Ustrezajo pa tudi velikim pričakovanjem tako kmetov kot tudi evropskih državljanov, ki zahtevajo zdrava in kakovostna živila ter želijo, da se ohrani okolje. Sredstva v višini 10 % za inovacije za večje upoštevanje naravnih virov in podnebnih sprememb predstavljajo 1,45 milijarde EUR letno na ravni EU. Za primerjavo, 30 % sredstev, namenjenih za ozelenitev v okviru 1. stebra, predstavlja 13,6 milijarde EUR. Da bi se lahko spoprijeli z okoljskimi izzivi, si je treba prizadevati za povečanje obsega raziskav v podporo inovacijam v kmetijstvu. Ta dodatna prizadevanja so še zlasti potrebna za spopadanje z izzivi na področju podnebnih sprememb, katerih končna posledica bo premik tradicionalnih pridelovalnih območij.

Predlog spremembe 31

Sprememba člena 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)   krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij s poudarkom na področjih:

(a)

spodbujanja prestrukturiranja kmetij z velikimi strukturnimi problemi, predvsem kmetij z nizko udeležbo na trgu, tržno usmerjenih kmetij v posameznih sektorjih in kmetij s potrebo po kmetijski diverzifikaciji;

(b)

spodbujanja generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju;

(2)   krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij s poudarkom na področjih:

(a)

spodbujanja prestrukturiranja in kmetij;

(b)

spodbujanja generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju;

Predlog spremembe 32

Sprememba člena 5(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)   spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na področjih:

(a)

spodbujanja diverzifikacije, ustanavljanja novih malih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest;

(b)

pospeševanja lokalnega razvoja podeželskih območij;

(c)

spodbujanja dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.

(6)   spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na področjih:

(a)

spodbujanja diverzifikacije, ustanavljanja novih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest;

(b)

pospeševanja lokalnega razvoja podeželskih območij;

(c)

spodbujanja dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti

.

Predlog spremembe 33

Sprememba člena 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Programi razvoja podeželja

1.   EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP.

2.   Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje ali pa več regionalnih programov.

3.   Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev.

Programi razvoja podeželja

1.   EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP.

2.   Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje ali pa več regionalnih programov.

3.   Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev.

Obrazložitev

S tem se omogoča, da se ohrani neposredno regionalno načrtovanje za razvoj podeželja, hkrati pa tudi, da se sprejmejo določeni ukrepi na nacionalni ravni, kot so ukrepi iz svežnja za obvladovanje tveganja (člen 37). Tako se lahko zagotovi učinkovitejše izvajanje teh ukrepov, glede na to, da so potrebna ustrezno visoka sredstva in enotni postopki izvajanja, ki ne izkrivljajo konkurence. Dejstvo, da se ukrepi, ki se izvajajo v okviru nacionalnih in regionalnih programov, medsebojno izključujejo, Komisiji zagotavlja, da se ukrepi in financiranje ne prekrivajo.

Predlog spremembe 34

Sprememba člena 8(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, s katerimi se prispeva k prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja in katerih cilj je obravnavati opredeljene posebne potrebe zlasti v zvezi z:

(a)

mladimi kmeti;

(b)

malimi kmetijami iz tretjega pododstavka člena 20(2);

(c)

gorskimi območji iz člena 33(2);

(d)

kratkimi dobavnimi verigami.

Okvirni seznam ukrepov in vrst dejavnosti, ki so posebej pomembni za posamezne tematske podprograme, je naveden v Prilogi III.

1.   Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, s katerimi se prispeva k prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja in katerih cilj je obravnavati opredeljene posebne potrebe zlasti v zvezi z:

(a)

mladimi kmeti;

(b)

malimi kmetijami iz tretjega pododstavka člena 20(2);

(c)

gorskimi območji iz člena 33(2);

(d)

kratkimi dobavnimi verigami;

Okvirni seznam ukrepov in vrst dejavnosti, ki so posebej pomembni za posamezne tematske podprograme, je naveden v Prilogi III.

Predlog spremembe 35

Sprememba člena 21(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naložbe iz odstavka 1 so upravičene do podpore, kadar se zadevne dejavnosti izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev, kadar so taki načrti na voljo, pri čemer so skladni z vsemi lokalnimi razvojnimi strategijami, kadar te obstajajo.

Naložbe iz odstavka 1 so upravičene do podpore, kadar se zadevne dejavnosti izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev so skladn z vsemi lokalnimi razvojnimi strategijami.

Obrazložitev

Naložbe morajo biti na vsak način usklajene z načrti za razvoj lokalnih skupnosti na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev, da se zagotovi učinkovita uporaba teh naložb in njihova vključitev v razvoj lokalnih skupnosti.

Predlog spremembe 36

Sprememba člena 29(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih ali kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskih zemljiščih. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč.

Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki eni ali več kmetijsko-okoljski ali kmetijsko-podnebni obveznosti. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč.

Obrazložitev

Omejitev ukrepov na „kmetijska zemljišča“ je treba črtati, saj bi s tako omejitvijo močno ogrozili pomembne okoljske in podnebne cilje. To velja na primer za pašo na površinah, ki se obravnavajo kot nekmetijske površine, in za uporabo kmetijsko-okoljskih ukrepov za ribnike, šotišča in obrežne pasove.

Predlog spremembe 37

Sprememba člena 46(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Upravičeni izdatki so omejeni na:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b)

nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ali licenc.

2.   Upravičeni izdatki so omejeni na:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b)

nakup ali zakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ali licenc.

Predlog spremembe 38

Sprememba člena 64(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija z izvedbenim aktom določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. RP/2012. Pri letni razdelitvi sredstev Komisija upošteva tudi:

(a)

objektivna merila iz člena 4 in

(b)

preteklo učinkovitost poslovanja.

Komisija z izvedbenim aktom določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. RP/2012. Pri letni razdelitvi sredstev Komisija upošteva tudi:

(a)

objektivna merila iz člena 4;

(b)

preteklo učinkovitost poslovanja;

.

Predlog spremembe 39

Sprememba člena 64(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene dodelitve rezerve na podlagi doseženih rezultatov iz člena 20(2) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] se razpoložljivi namenski prejemki, zbrani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) HU/2012 za EKSRP, dodajo zneskom iz člena 18 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Državam članicam se dodelijo sorazmerno glede na njihov delež v skupnem znesku podpore iz EKSRP.

COM(2011) 628 final

Predlog spremembe 40

Sprememba člena 34(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Potem ko Komisija odobri program, plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja predstavlja 4 % prispevka EKSRP za zadevni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko razdeli na največ tri obroke. Prvi obrok predstavlja 2 % prispevka EKSRP za zadevni program.

Potem ko Komisija odobri program, plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja predstavlja  % prispevka EKSRP za zadevni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko razdeli na največ tri obroke. Prvi obrok predstavlja 2 % prispevka EKSRP za zadevni program.

Obrazložitev

Glede na velik pomen in širok vpliv ukrepov na podeželska območja (EKSRP) je treba znesek predhodnega financiranja za prispevek EKSRP k zadevnemu programu za razvoj podeželja ohraniti na trenutni stopnji 7 %. Člen 34(1) predloga finančne uredbe določa le znesek predhodnega financiranja v višini 4 %. To vidno poslabšanje likvidnosti na programski ravni bi privedlo do nezaželenih zamud pri izvajanju programov za podeželska območja oziroma do bistvenih dodatnih stroškov predhodnega financiranja.

Predlog spremembe 41

Sprememba člena 43(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanja in začasne prekinitve iz tega člena ne posegajo v člene 17, 20 in 21 Uredbe (EU) št. SD/xxx.

Začasne prekinitve iz členov 17 in 20 Uredbe (EU) št. SR/xxx se uporabljajo v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

Zmanjšanja in začasne prekinitve iz tega člena ne posegajo v člen 17 Uredbe (EU) št. SD/xxx.

Začasne prekinitve iz člena 17 Uredbe (EU) št. SR/xxx se uporabljajo v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

Obrazložitev

Skupni strateški okvir za strukturne sklade, vključno z EKSRP in EMFF (Sklad za pomorstvo in ribištvo), za ukrepe EKSRP navaja, da so zmanjšanja možna, če se ne izpolnjujejo predhodni pogoji (člen 17). Poleg tega je predvidena rezerva za uspešnost v višini 5 %, ki se lahko dodeli, če se izpolnijo zastavljeni cilji (členi 18, 20 in 21). Tem določbam je treba nasprotovati, ker pomenijo bistveno povečanje upravnega bremena, ne da bi zagotavljale napredek. Zavračanje teh določb je tudi v skladu s stališčem OR v osnutku mnenja o skupnem strateškem okviru za strukturne sklade.

V Bruslju, 4. maja 2012

Predsednica Odbora regij

Mercedes BRESSO

(1)  Prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2013, Odbor regij, René Souchon, 2010. CdR 127/2010 fin.

(2)  Pomoč kmetom na območjih z naravnimi omejitvami, Odbor regij, Luis Durnwalder, 2010. CdR 314/2009 fin.

(3)  UL L 84, 31.3.2009, str. 1.

(4)  UL L 185, 17.7.2009, str. 1.

Top