27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 225/159

—

pozdravlja predlog Evropske komisije za nadaljevanje ESPG v obdobju po letu 2013 in soglaša zlasti z ohranitvijo vidikov spremenjenega obsega uporabe in meril za posredovanje, ki so bili uvedeni leta 2009;

—

obžaluje odločitev Sveta, da se izjemni krizni ukrepi po 31. decembru 2011 ne uporabljajo več;

—

priporoča višje stopnje sofinanciranja za podjetniški steber ESPG kot za druge stebre, da bi tako spodbudili ustanavljanje podjetij in podjetništvo;

—

nasprotuje predlogu, da bi se ESPG razširil na kmete, in poudarja, da je treba pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih zagotoviti skladnost s cilji skupne kmetijske politike;

—

poudarja, da sedanja uredba državam članicam omogoča, da določijo regije, ki lahko zaprosijo za neposredno pomoč iz naslova ESPG, zato države članice spodbuja, naj pogosteje uporabijo to možnost;

—

meni, da bi bil predlog boljši, če bi se izrecneje skliceval na lokalne in regionalne oblasti, zlasti v členu 8(2), kjer bi zahtevki morali vsebovati podatke o postopkih za posvetovanje z lokalnimi/regionalnimi oblastmi in navajati agencije, pristojne za izvrševanje svežnja ukrepov, in v členu 11(4) o navodilih lokalnim/regionalnim oblastem za uporabo ESPG.

Poročevalec

Gerry BREEN (IE/EPP), član dublinskega mestnega sveta in dublinske regionalne oblasti

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020

COM(2011) 608/3 final

1.

meni, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) pomemben instrument za posredovanje v primeru obsežnih odpuščanj, namenjen preprečevanju dolgotrajne brezposelnosti v času težkih razmer na trgu dela, pa tudi pomemben mehanizem Evropske unije za izkazovanje solidarnosti z delavci, ki so izgubili zaposlitev;

2.

ugotavlja, da je ESPG uspel pomagati okrog 10 % delavcev, ki so postali presežni v letih 2009 in 2010, ter da se je 40 % delavcev, ki jih je sklad obravnaval, uspešno ponovno vključilo na trg dela (1); toda vnovič poziva Evropsko komisijo in države članice, naj izboljšajo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi akterji pri uporabi ESPG;

3.

potrjuje svojo podporo Evropskemu socialnemu skladu (ESS) pri financiranju dolgoročnih aktivnih politik trga dela ter pomoči pri preprečevanju brezposelnosti in zgodnjem posredovanju, vendar meni, da je potreben mehanizem za takojšnje posredovanje, kakršen je ESPG, ki lahko priskoči na pomoč v kriznih časih brezposelnosti;

4.

pozdravlja predlog Evropske komisije za nadaljevanje ESPG v obdobju po letu 2013 in soglaša zlasti z ohranitvijo vidikov spremenjenega obsega uporabe in meril za posredovanje, ki so bili uvedeni leta 2009. Ugotavlja, da naraščajoče število vlog odtlej kaže jasno potrebo po posredovanju, pri čemer je prag 500 presežnih delavcev, a tudi, da je bila dosedanja uporaba ESPG precej pod njegovo okvirno najvišjo proračunsko mejo;

5.

podpira prizadevanja za izboljšanje in poenostavitev postopka v zvezi z ESPG, a meni, da so ključni izzivi za prihodnost ESPG še vedno naslednji:

6.

meni, da predlagana razširitev področja uporabe ESPG na kmete, ki jih prizadenejo trgovinski sporazumi, kaže na temeljno nedoslednost med trgovinsko politiko EU in njeno kmetijsko politiko;

7.

meni, da se s širitvijo področja uporabe ESPG na kmetijski sektor zelo radikalno spreminja značaj ESPG, in izraža bojazen, da se s tem predlogom dejansko ustvarjata dva sklada – eden za delavce v kmetijskem sektorju in drugi za preostale delavce – z različnimi merili, postopki za oddajo vlog ter upravno ureditvijo in finančnim nadzorom;

8.

razume razloge za predlagano rešitev, vendar se sprašuje, ali bi morali biti ESPG in drugi predlagani krizni mehanizmi ločeni od večletnega finančnega okvira;

9.

obžaluje odločitev Sveta, da se izjemni krizni ukrepi po 31. decembru 2011 (2) ne uporabljajo več, predvsem zato, ker smo v razmerah, ko številna gospodarstva poskušajo obvladovati učinke sedanje krize državnega dolga ter pritiske na zaposlovanje in nazadujoče socialne razmere. Obžaluje pa tudi, da je bila takšna odločitev sprejeta prav v trenutku, ko se je število vlog za ESPG zaradi izjem, uvedenih leta 2009, znatno povečalo in ko sklad dosega pozitivne rezultate;

10.

poudarja, da odločitev Sveta ne sme vplivati na pogajanja o predlaganem ESPG za obdobje 2014–2020.

11.

pozdravlja razširitev ESPG na lastnike-menedžerje mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposlene delavce, vendar opozarja, da bi morali uporabo ESPG za samozaposlene osebe morda podrobneje pojasniti, glede na to, da se v državah članicah status brezposelnosti teh oseb različno obravnava;

12.

se strinja s prožnostjo, s katero naj bi uporabljali ESPG na manjših trgih dela ali v izjemnih okoliščinah, vendar predlaga, da Evropska komisija pripravi dodatne usmeritve glede meril, ki naj bi veljala v takšnih okoliščinah; opozarja, da je treba poleg absolutnega števila odpuščenih delavcev upoštevati tudi učinek, ki ga ima odpuščanje na določeno območje ali regijo;

13.

podpira vključitev finančnih sredstev za naložbe v stalna sredstva za samozaposlitev in ustanavljanje novega podjetja, saj bo to okrepilo sveženj storitev, ki jih ESPG lahko podpira; priporoča višje stopnje sofinanciranja za podjetniški steber ESPG kot za druge stebre, da bi tako spodbudili ustanavljanje podjetij in podjetništvo;

14.

opozarja, da je dostop do podpore za izobraževanje na tretji stopnji trenutno omejen s študijskim ciklusom, saj čas odpustitve omejuje ESPG v možnosti, da bi prizadetim delavcem nudil podporo dve polni leti šolanja, ter predlaga, da bi odpuščeni delavci v okviru ESPG bili upravičeni do najmanj dveh polnih let šolanja in da se za ta namen zmanjšajo sedanje omejitve ali pa poveča začetno financiranje;

15.

poudarja, da mora ESPG zgolj podpirati dopolnilne ukrepe in ne nadomeščati ukrepov, ki jih določajo nacionalno ali skupnostno pravo ali kolektivne pogodbe; opozarja na opažena nasprotja med cilji ESPG in neprožnostjo nekaterih nacionalnih političnih okvirov, ki lahko zavirajo učinkovitost ESPG; spodbuja države članice, naj razumejo ESPG kot priložnost za razvoj novih in dinamičnih pristopov k podpori presežnih delavcev;

16.

pozdravlja predlog, da se državam članicam omogoči spreminjanje svežnja podpornih storitev za delavce z dodajanjem drugih upravičenih ukrepov; zahteva pa, da se določi najdaljši dovoljeni rok (npr. en mesec), v katerem Evropska komisija odobri takšne spremembe.

17.

ceni željo institucij EU, da bi pospešile postopka prijave in odobravanja vlog, vendar meni, da predlog žal nekoliko neustrezno rešuje uporabo ESPG kot resnično hitrega mehanizma za posredovanje;

18.

meni, da bi nekateri ukrepi za izboljšanje učinkovitosti ESPG lahko pravzaprav privedli do večjih administrativnih bremen in stroškov za organe izvajanja; opozarja, da bi strožje zahteve glede nadzora in poročanja lahko zmanjšale privlačnost ESPG kot opcije za države članice v časih krize zaposlovanja;

19.

meni, da bi bilo v primerih, ko ni ustreznih nacionalnih predpisov o odpuščanju, koristno, da bi se delavci ali njihovi predstavniki čim prej neposredno vključili v prijavni postopek, ter predlaga, naj oblasti spodbudijo takšno vključitev z jasnim sporočilom delavcem, da bodo prek ESPG dobili dodatno pomoč (ki bo dopolnjevala siceršnje z zakonom predpisane podpore);

20.

poleg tega predlaga, da se v členu 8(2) predvidi vključitev profila presežnega delavca in začetne ocene njegovih potreb po izobraževanju in usposabljanju ter ambicije za ustanovitev podjetja; tako bi lahko sestavili ustrezno ponudbo prilagojenih podpornih storitev glede na delavčeve zahteve in pričakovanja v zvezi s skladom;

21.

predlaga, naj se države članice v prijavnem postopku za ESPG obvezno posvetujejo ne samo s socialnimi partnerji, temveč tudi z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, pri čemer morajo njihove vloge jasno določati izvedbene postopke, tudi koordinacijo med agencijami, postopke za komuniciranje z delavci in obveščanje o razpoložljivih podporah in prijavnih postopkih;

22.

predlaga, naj navodila o oddaji vlog vsebujejo tudi sklicevanje na podatkovne baze o trgu delovne sile, zlasti na pregled znanj in spretnosti EU (Panorama) (3), tako da bi bili ukrepi, financirani iz ESPG, bolje usklajeni s potrebami trga dela EU; poleg tega meni, da bi se pomoči za mobilnost, predvidene z uredbo o ESPG, lahko uporabljale za spodbujanje delavcev, da bi zapolnili vrzeli v znanjih in spretnostih na trgu delovne sile v drugih delih Unije;

23.

pozdravlja prizadevanja za poenostavitev upravičenosti do nadomestila stroškov – izkušnje so namreč pokazale, da so države članice zadržane do prevzemanja stroškov, dokler ni izdan sklep o vlogi za ESPG; opozarja, da to povzroča nepotrebne zastoje in razočaranje delavcev ter spodkopava učinkovitost in verodostojnost ESPG, zaradi česar je potrebna večja gotovost, da bi bila podpora delavcem zagotovljena res hitro;

24.

priporoča, da se z naslednjim medinstitucionalnim sporazumom pospeši postopek odobritve vlog, v nasprotnem primeru pa predlaga, naj Evropska komisija omogoči vmesno plačilo državam članicam že po prvi oceni in preverjanju vloge, kar bi povečalo gotovost, upoštevan bi bil kritični časovni vidik odpuščanja delavcev ter zmanjšani zastoji pri zagotavljanju podpore ESPG odpuščenim delavcem;

25.

upa, da se bo kakovost vlog povečala z boljšim poznavanjem ESPG, zato spodbuja države članice, naj zbirajo skupno znanje o skladu in njegovem izvajanju; predlaga tudi, naj Evropska komisija imenuje strokovnjake z izkušnjami pri prijavi za sredstva ESPG, ki bodo lahko nudili svetovanje v zvezi s pripravo vlog in izmenjali izkušnje z možnimi novimi prosilci.

26.

se kljub upoštevanju sklepa Sveta o ponovni uvedbi 50-odstotne stopnje sofinanciranja (s 1. januarjem 2012) še naprej zavzema za višjo stopnjo ESPG, kot je bilo predlagano, s čimer bi presegli pomanjkanje sredstev za sofinanciranje in povečali privlačnost ESPG;

27.

meni, da je predlagani način modulacije stopnje sofinanciranja (50–65 %) neustrezen;

28.

podpira uvedbo možnosti finančnega prispevka, ki se pri izvrševanju vlog ESPG izplača organom za pripravo, upravljanje, informiranje, obveščanje javnosti, dejavnosti nadzora in poročanja (člen 7(3)), ter predlaga, da ta ne bi smel presegati 5 % skupnih stroškov.

29.

nasprotuje predlogu, da bi se ESPG razširil na kmete, in poudarja, da je treba pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih zagotoviti skladnost s cilji skupne kmetijske politike;

30.

meni, da je razširitev na kmetijski sektor – ki naj bi kmetom omogočila prilagoditev njihovih dejavnosti znotraj in/ali zunaj kmetijstva – delno v nasprotju z izraženimi cilji skupne kmetijske politike za ohranitev kmetijstva na vseh območjih ter željo obvarovati raznovrstnost sektorja na evropski ravni;

31.

glede na znižano zgornjo proračunsko mejo, razširitev kroga upravičencev in prizadevanja za povečanje dostopnosti/privlačnosti ESPG Odbor sprašuje, ali je razmerje v predlaganih proračunskih sredstvih v skladu s ciljem sklada, saj je 2,5 milijarde EUR (od skupnih proračunskih sredstev v višini 3 milijard EUR) namenjene kmetijskemu sektorju; opozarja, da je to za ESPG kot instrument hitrega posredovanja preveč, hkrati pa premalo za pokritje napovedanih realnih izgub v kmetijstvu in živilski industriji ob sklenitvi določenih dvostranskih trgovinskih sporazumov;

32.

poleg teh temeljnih zadržkov do razširitve področja uporabe na kmetijski sektor ima Odbor še nekaj drugih pripomb na ta vidik predloga:

33.

priznava, da se sklad ne bi smel uporabljati za zagotavljanje dohodkovne podpore kmetom, ki so jih prizadeli trgovinski sporazumi; meni, da povezave z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) v predlogu niso dovolj dobro obravnavane, in predlaga, da Evropska komisija poskrbi za podrobnejšo obravnavo.

34.

opozarja, da države članice pri uporabi ESPG še niso popolnoma izkoristile potenciala lokalnih in regionalnih oblasti, ter se sklicuje na načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh (4) pri pripravi in izvajanju vlog za ESPG pa tudi pri spremljanju in ocenjevanju učinkovitosti sklada;

35.

glede na dosedanje izkušnje opozarja, da je ESPG učinkovitejši, kadar se pri zasnovi in izvajanju usklajenega svežnja ukrepov za delavce uporablja koordiniran skupni pristop ustreznih lokalnih agencij in kjer so dostopne lokalne kontaktne točke, ki presežnim delavcem zagotavljajo jasno in dosledno svetovanje oziroma usmerjanje;

36.

poudarja, da sedanja uredba državam članicam omogoča, da določijo regije, ki lahko zaprosijo za neposredno pomoč iz naslova ESPG, zato države članice spodbuja, naj pogosteje uporabijo to možnost, zlasti če so regije pristojne za splošno in poklicno izobraževanje in/ali imajo vlogo pri spodbujanju in razvoju podjetij; meni, da bi s tem odpravili zastoje v prijavnem postopku in težave z zmogljivostmi na nacionalni ravni, kjer ministrstva pogosto nimajo ustrezne usposobljenosti in virov za vzpostavitev in opravljanje lokalnih/regionalnih podpornih storitev;

37.

predlaga, da Evropska komisija uredi podatkovno zbirko najboljših praks pri izvajanju in da se v navodila za predložitev vlog (člen 12(2)) vključijo merila partnerstva na več ravneh;

38.

meni, da je v sedanji krizi državnega dolga in temu ustreznega pritiska na javne proračune primerno razmisliti o razširitvi področja uporabe ESPG tudi na primere obsežnega odpuščanja uslužbencev iz javnega sektorja, ki lahko negativno vpliva na trg dela v nekaterih lokalnih/regionalnih gospodarstvih;

39.

meni, da bi bil predlog boljši, če bi se izrecneje skliceval na lokalne in regionalne oblasti, zlasti v členu 8(2), kjer bi zahtevki morali vsebovati podatke o postopkih za posvetovanje z lokalnimi/regionalnimi oblastmi in navajati agencije, pristojne za izvrševanje svežnja ukrepov, in v členu 11(4) o navodilih lokalnim/regionalnim oblastem za uporabo ESPG;

40.

je prepričan, da bi morali izboljšati načine sporazumevanja z: (a) jasnejšimi komunikacijskimi povezavami med organi, ki so pristojni za upravljanje ESPG, pa tudi med Evropsko komisijo ter nacionalnimi in lokalnimi/regionalnimi organi; (b) učinkovitejšo in ustrezno prilagojeno komunikacijo z delavci, prejemniki podpore; v zvezi s tem predlaga, da se za potrebe prijave za sredstva ESPG vzpostavita spletna stran, na kateri bo mogoče najti splošne informacije, in spletni portal, ki bo omogočal zaupno izmenjavo osebnih podatkov med odpuščenimi delavci in podpornimi agencijami.