Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52012XG0718(01)

    Sklepi Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda „Eno zdravje“

    UL C 211, 18.7.2012, p. 2–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    18.7.2012   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 211/2

    Sklepi Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda „Eno zdravje“

    2012/C 211/02

    SVET EVROPSKE UNIJE –

    1.

    OPOZARJA na sklepe Sveta z dne 10. junija 2008 o protimikrobni odpornosti (1),

    2.

    OPOZARJA na Sklepe Sveta z dne 23. novembra 2009 o inovativnih spodbudah za učinkovite antibiotike (2),

    3.

    OPOZARJA na Priporočilo Sveta z dne 15. novembra 2001 o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil v humani medicini (3) ter na poročili Komisije Svetu iz decembra 2005 in aprila 2010 o izvajanju tega priporočila (4),

    4.

    OPOZARJA na Priporočilo Sveta z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (5),

    5.

    POTRJUJE znanstveno mnenje Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), Evropske agencije za zdravila (EMA) in Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) iz oktobra 2009 o protimikrobni odpornosti s poudarkom na zoonotskih okužbah (6),

    6.

    POTRJUJE Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (7),

    7.

    OPOZARJA na Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike (8) in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2011 o ogroženosti javnega zdravja zaradi protimikrobne odpornosti (9),

    8.

    POZDRAVLJA Sporočilo Evropske komisije z dne 15. novembra 2011 o akcijskem načrtu proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (10),

    9.

    OPOZARJA na Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (11), ki prepoveduje uporabo antibiotikov kot pospeševalcev rasti,

    10.

    POUDARJA, da postaja protimikrobna odpornost vse večji zdravstveni problem za ljudi in živali tako na evropski kot tudi na svetovni ravni, ki se odraža v okrnjenih ali slabih možnostih zdravljenja in hkratnem slabšanju kakovosti življenja ter ima velike ekonomske posledice z vidika povečanja stroškov za zdravstveno varstvo in izgube produktivnosti,

    11.

    PRIZNAVA, da pretirana in neprimerna uporaba protimikrobnih zdravil pospešuje nastanek protimikrobne odpornosti; takšna uporaba skupaj s slabo higieno in slabimi praksami na področju nadzora okužb ustvarja ugodne pogoje za nastanek, prenos in odpornost obstojnih mikroorganizmov pri ljudeh in živalih,

    12.

    PRIZNAVA, da se okoliščine in prakse predpisovanja, uporabe in distribucije protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini, vključno z vrstami teh zdravil, v državah članicah razlikujejo,

    13.

    POUDARJA, da je nujno potreben aktiven in celosten pristop, ki temelji na oceni tveganja in pobudi „Eno zdravje“, da bi se čim bolj zmanjšala uporaba protimikrobnih zdravil in da bi usklajena prizadevanja med sektorjema humane in veterinarske medicine v boju proti protimikrobni odpornosti prinesla čim boljše rezultate,

    14.

    POUDARJA, da sta mikrobiološka diagnoza in standardno testiranje odpornosti temelja za pravilno izbiro protimikrobnega zdravljenja in deeskalacijo začetnega izkustvenega zdravljenja, s čimer se zagotovi najustreznejša uporaba protimikrobnih zdravil, da bi se tako na splošno omejila uporaba antibiotikov in zlasti kritičnih pomembnih protimikrobnih zdravil (critical important antimicrobials – CIA),

    15.

    POTRJUJE, da morajo evropska prizadevanja temeljiti na opredelitvah kritičnih pomembnih antibiotikov za ljudi in živali, kot sta jih za zadevni področji opredelili Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE),

    16.

    POUDARJA, da je treba kritične pomembne antibiotike uporabljati namensko in v posebnih primerih, ko njihova uporaba velja za ustrezno,

    17.

    POUDARJA, da mora biti uporaba kritičnih pomembnih antibiotikov in novih protimikrobnih zdravil v humani in veterinarski medicini restriktivna, da bi se kritični pomembni antibiotiki v prihodnosti v čim večji meri uporabljali le v humani medicini,

    18.

    POUDARJA, da morajo vse države članice zahtevati najmanj to, da so protimikrobna zdravila za peroralno uporabo, vdihavanje ali parenteralno uporabo dostopna le na recept ali v jasno določenih okoliščinah in pod nadzorom zdravstvenega delavca z licenco,

    19.

    PRIZNAVA, da lahko nekatere prakse v humani in veterinarski medicini, vključno z morebitnimi spodbudami za predpisovanje in prodajo protimikrobnih zdravil, povzročijo nepravilno in pretirano uporabo protimikrobnih zdravil,

    20.

    POUDARJA pomen učinkovitega nadzornega sistema tako v humani kot tudi veterinarski medicini, ki temelji na obstoječih sistemih spremljanja pod okriljem EFSA, evropskem projektu nadzora rabe protimikrobnih zdravil (ESAC-net) Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), evropski mreži za spremljanje odpornosti mikrobov proti antibiotikom (EARS-net) Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in evropskem nadzoru rabe protimikrobnih zdravil v veterini (ESVAC) Evropske agencije za zdravila, da bi se lahko zbrali primerljivi in najnovejši podatki o protimikrobni odpornosti in o uporabi protimikrobnih zdravil,

    21.

    PRIZNAVA, da je za izboljšanje raziskav in večji razvoj na področju protimikrobne odpornosti ter za boljše preprečevanje protimikrobne odpornosti in nadzor nad njo pomembna pomoč EU v okviru obstoječih finančnih instrumentov EU, kot sta program za zdravje in okvirni program EU za raziskave in inovacije, vključno s pobudo za inovativna zdravila (IMI), priznava pa tudi, da je treba te dejavnosti nadaljevati in izvajati rezultate,

    22.

    POUDARJA pomen večjega usklajevanja raziskovalnih dejavnosti držav članic na področju preprečevanja protimikrobne odpornosti v EU (12),

    23.

    POUDARJA, da je treba dejavno večati ozaveščenost širše javnosti, pa tudi v sektorjih humane in veterinarske medicine, o nevarnosti protimikrobne odpornosti zaradi pretirane in neprimerne uporabe protimikrobnih zdravil ter na splošno o posledicah protimikrobne odpornosti za posameznika in družbo ter PRIZNAVA pomen evropskega dneva ozaveščanja o antibiotikih kot platforme za nacionalne kampanje ozaveščanja,

    24.

    POUDARJA pomen stalnega usposabljanja in izobraževanja delavcev v zdravstvu in veterini v zvezi z diagnosticiranjem, zdravljenjem in preprečevanjem nalezljivih bolezni in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil; kjer je to primerno, naj se v stalno usposabljanje in izobraževanje v zvezi s preprečevanjem nalezljivih bolezni in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil vključijo tudi rejci živine,

    25.

    PRIZNAVA, da okužbe, ki jih povzroča izpostavljenost v zdravstvenih ustanovah, pomembno vplivajo na vse večjo protimikrobno odpornost in povečano uporabo antibiotikov,

    26.

    POUDARJA pomen učinkovitih ukrepov za preprečevanje in higieno, zlasti higieno rok, in ukrepov za biološko varnost za preprečevanje in nadzor infekcij in njihovega širjenja tako v sektorju humane kot tudi veterinarske medicine,

    27.

    IZPOSTAVLJA pomen mednarodnega sodelovanja na področju protimikrobne odpornosti, vključno z delom v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, Svetovne organizacije za zdravje živali, Codexa Alimentariusa in čezatlantske projektne skupine za preprečevanje protimikrobne odpornosti (TATFAR),

    28.

    POZDRAVLJA konferenco o protimikrobni odpornosti, ki je bila 14. in 15. marca 2012 v Københavnu in ki je koristno prispevala k nadaljnjemu delu na področju preprečevanja protimikrobne odpornosti, in sicer z ukrepi proti pretirani uporabi protimikrobnih zdravil v humani in veterinarski medicini, s posebnim poudarkom na kritičnih pomembnih protimikrobnih zdravilih in okrepljenem nadzoru –

    29.

    POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ

    1.

    pripravijo in izvedejo nacionalne strategije ali akcijske načrte za preprečevanje protimikrobne odpornosti, ki naj vsebujejo naslednje elemente:

    (a)

    priprava in izvajanje nacionalnih smernic za zdravljenje ljudi in živali s protimikrobnimi zdravili, s katerimi bo zagotovljena preudarnejša uporaba teh zdravil in posledično manjša protimikrobna odpornost;

    (b)

    klinično vzorčenje, diagnosticiranje in testiranje odpornosti na mestu samem, da se zagotovi protimikrobno zdravljenje na podlagi mikrobioloških diagnoz in odpornosti ter zadostno mikrobiološko učinkovanje, posebej prilagojeno za uporabo tako v humani kot tudi veterinarski medicini;

    (c)

    oblikovanje in izvajanje smernic in programov komuniciranja za izobraževanje in usposabljanje delavcev v zdravstvu in veterini glede primerne uporabe protimikrobnih zdravil in metod za zmanjšanje prenosa patogenov, vključno z nadzorom okužb in ukrepi za higieno v sektorjih humane in veterinarske medicine;

    (d)

    izvrševanje nacionalne zakonodaje in preprečevanje vsakršne nezakonite prodaje protimikrobnih zdravil, tudi nezakonite prodaje prek interneta, v sektorjih humane in veterinarske medicine;

    (e)

    omejitev uporabe kritičnih pomembnih protimikrobnih zdravil na primere, v katerih je na podlagi mikrobiološke diagnoze in testiranja odpornosti ugotovljeno, da ne bo učinkovita nobena druga vrsta protimikrobnih zdravil. V primerih zdravljenja akutnih okužb pri ljudeh in živalih se kritična pomembna protimikrobna zdravila lahko uporabijo v začetni fazi, kadar je to potrebno, vendar je treba njihovo uporabo, odvisno od rezultatov testiranja, ponovno oceniti in po možnosti deeskalirati;

    (f)

    omejitev profilaktične uporabe protimikrobnih zdravil na primere z izraženimi kliničnimi potrebami;

    (g)

    omejitev predpisovanja in uporabe protimikrobnih zdravil pri črednem zdravljenju živali na primere, v katerih veterinar oceni, da je s kliničnega vidika, kjer je primerno pa tudi z epidemiološkega vidika, nesporno upravičeno zdraviti vse živali;

    (h)

    spodbujanje spodbud za rejo živali in sisteme trženja, ki so usmerjene v nenehne izboljšave zdravja živali, vključno s preprečevanjem bolezni in strožjimi ukrepi za higieno, in ki posledično zmanjšujejo potrebo po protimikrobnih zdravilih;

    (i)

    zagotavljanje učinkovitih nadzornih sistemov v sektorjih humane in veterinarske medicine, da bi zbirali najnovejše podatke o protimikrobni odpornosti in uporabi protimikrobnih zdravil, primerljive med sektorji in državami članicami;

    (j)

    prehod na nadzorne sisteme, ki vsebujejo podatke o predpisovanju in/ali prodaji vseh protimikrobnih zdravil v humani medicini;

    (k)

    zbiranje podatkov o prodaji in uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih;

    (l)

    vzpostavitev medsektorskega usklajevalnega mehanizma na nacionalni ravni, v okviru katerega delujejo zadevni organi in sektorji, da bi spremljali izvajanje nacionalnih strategij ali akcijskih načrtov o uporabi protimikrobnih zdravil in preprečevanju odpornosti nanje;

    30.

    POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

    1.

    zagotovijo stalen razvoj in krepitev medsektorskega sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni, tudi napredek pri preudarni uporabi protimikrobnih zdravil. Kadar je primerno, naj opredelijo možnosti in modele za krepitev spodbud za raziskave in razvoj novih učinkovitih protimikrobnih zdravil ali alternativ ter njihovo nadzorovano uporabo;

    2.

    si še naprej prizadevajo za večjo ozaveščenost javnosti v zvezi z nevarnostmi protimikrobne odpornosti zaradi pretirane uporabe protimikrobnih zdravil, tudi z nadaljnjo podporo evropskemu dnevu ozaveščanja o antibiotikih;

    3.

    razvrstijo protimikrobna zdravila, vključno s posebnim seznamom tistih zdravil, ki so bistvena za zdravljenje okužb z vsestransko odpornimi organizmi, za katere so postala druga protimikrobna zdravila neučinkovita, ter spodbujajo in izvajajo izobraževanje in svetovanje za delavce v zdravstvu in veterini v zvezi z omejevanjem uporabe tovrstnih protimikrobnih zdravil pri zdravljenju ljudi in predvsem pri zdravljenju živali;

    4.

    pozovejo Svetovno zdravstveno organizacijo in Svetovno organizacijo za zdravje živali, naj sodelujeta pri posodabljanju zadevnih seznamov kritičnih pomembnih antibiotikov v sektorju humane in veterinarske medicine;

    5.

    sodelujejo pri zgodnjem odkrivanju patogenih bakterij, ki so odporne na protimikrobna zdravila, pri ljudeh, živalih in v hrani, da bi stalno spremljali razvoj protimikrobne odpornosti;

    6.

    uporabljajo obstoječe sisteme zgodnjega obveščanja za hitro odkrivanje novih mehanizmov odpornosti;

    7.

    preučijo pogoje za predpisovanje in prodajo protimikrobnih zdravil, da bi ugotovili, ali določene prakse v humani in veterinarski medicini lahko vodijo k prepogostemu predpisovanju, pretirani uporabi ali zlorabi protimikrobnih zdravil;

    8.

    si dejavno prizadevajo za spodbujanje mednarodnih pobud za omejitev uporabe protimikrobnih zdravil, ki bi vključevale mednarodne zahteve glede predpisovanja protimikrobnih zdravil, nadzora uporabe in poročanja o uporabi protimikrobnih zdravil in odpornosti nanje ter svetovno prepoved uporabe protimikrobnih zdravil kot pospeševalcev rasti pri živalih;

    9.

    si dejavno prizadevajo za sprejetje pravil na mednarodni ravni za nadzor in poročanje o protimikrobni uporabi in odpornosti, tudi na podlagi resolucij Svetovne zdravstvene organizacije ter standardov Svetovne organizacije za zdravje živali in Codexa Alimentariusa;

    10.

    okrepijo in usklajujejo prizadevanja za raziskave in inovacije za preprečevanje protimikrobne odpornosti in ohranjanje učinkovitosti in dostopnosti obstoječih protimikrobnih zdravil, tudi z javno-zasebnimi partnerstvi;

    31.

    POZIVA KOMISIJO, NAJ:

    1.

    ukrepa na podlagi svojega sporočila z dne 15. novembra 2011, in sicer s konkretnimi pobudami za izvajanje 12 ukrepov, navedenih v sporočilu, in predloži časovni razpored za izvajanje pobud in poročanje Svetu o tem izvajanju;

    2.

    razširi sedanjo sestavo delovne skupine za hrano in veterino, ki obravnava protimikrobno odpornost, da bi pri izvajanju celostnega pristopa za preprečevanje tovrstne odpornosti na ravni EU in na nacionalni ravni polno sodelovali tudi delavci sektorja humane medicine, in pri tem upošteva pobudo „Eno zdravje“;

    3.

    pospeši pregled direktiv 90/167/EGS o pogojih za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo medicirane krme v Skupnosti (13) in 2001/82/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (14) ter pri tem bolj upošteva protimikrobno odpornost in dejstvo, da lahko antibiotike za uporabo v veterinarski medicini predpiše le veterinar;

    4.

    tesno sodeluje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropsko agencijo za varnost hrane in Evropsko agencijo za zdravila, da bi okrepili ocenjevanje pojavnosti protimikrobne odpornosti pri ljudeh, živalih in v hrani v EU in njeno vrednotenje;

    5.

    zagotovi učinkovite mehanizme za obdelavo podatkov iz nadzornih sistemov držav članic v zvezi z odkrivanjem protimikrobne odpornosti pri ljudeh, živalih in v hrani ter uporabo protimikrobnih zdravil pri zdravljenju ljudi in živali, da bi pridobili najnovejše in primerljive podatke v EU;

    6.

    v ustreznih časovnih presledkih začne izvajati temeljne raziskave protimikrobne odpornosti pri ljudeh, živalih in v hrani;

    7.

    sodeluje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, da bi problem protimikrobne odpornosti postavila v ospredje in povečala globalno ozaveščenost o njem, ter razvije in okrepi večstranske in dvostranske zaveze za preprečevanje in obvladovanje protimikrobne odpornosti v vseh sektorjih;

    8.

    pripravi poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov Sveta v povezavi z oceno svojega sporočila z dne 15. novembra 2011 ter vanj vključi nacionalna poročila o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z izvajanjem in ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni.

    (1)  9637/08.

    (2)  UL C 302, 12.12.2009, str. 10.

    (3)  UL L 34, 5.2.2002, str. 13.

    (4)  5427/06 (COM(2005) 684 final) in 8493/10 (COM(2010) 141 final).

    (5)  UL C 151, 3.7.2009, str. 1.

    (6)  EFSA Journal (Bilten EFSA) 2009; 7(11):1372. http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/opinions/scenihr_o_026.pdf, EMEA/CVMP/447259/2009.

    (7)  P7_TA(2010)0130.

    (8)  P7_TA(2011)0238.

    (9)  P7_TA(2011)0473.

    (10)  16939/11 (COM(2011) 748).

    (11)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

    (12)  16314/11 (C(2011) 7660), Priporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o pobudi skupnega načrtovanja na področju raziskav „Mikrobni izziv – nova grožnja za zdravje ljudi“.

    (13)  UL L 92, 7.4.1990, str. 42.

    (14)  UL L 136, 30.4.2004, str. 58.

    Top