22.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 182/6

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah v Tuniziji, zlasti resolucij z dne 29. septembra 2005 (1), 15. decembra 2005 (2) in 15. junija 2006 (3),

—

ob upoštevanju evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi, podpisanega v marcu 1998 med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Tunizijo,

—

ob upoštevanju politike Unije o človekovih pravicah in demokratizaciji v tretjih državah, ki jo je v decembru 2005 sprejel Svet,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. decembra 2006 o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu evropske sosedske politike v letu 2009, poročilo o spremljanju Tunizije (KOM(2010)0207) - SEC(2010)0513),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta med Evropsko unijo in Tunizijo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o politiki EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic (5),

—

ob upoštevanju izjave Evropske unije ob koncu osmega srečanja pridružitvenega sveta EU-Tunizija, ki je potekal 11. maja 2010,

—

ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije Catherine Asthon in evropskega komisarja Stefana Füleja z dne 13. in 17. januarja 2011 o razmerah v Tuniziji,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka z dne 17. januarja 2011 o razmerah v Tuniziji,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker so množične demonstracije prebivalstva po vsej državi zaradi samomora Mohameda Bouazizija 17. decembra 2010 privedle do odhoda predsednika Bena Alija 14. januarja 2011, kar je dalo ponovno svobodo tunizijskemu ljudstvu in pomenilo konec režima, ki ga je leta 1987 vzpostavil danes odstavljeni predsednik Ben Ali,

B.

ker je policija s silo zatrla miroljubne demonstracije in tako povzročila več kot 100 mrtvih,

C.

ker Evropska unija ni sposobna razviti resnično usklajene in učinkovite zunanje politike do svojih partnerjev, zlasti ker so mehanizmi sodelovanja med EU in Tunizijo šibki, ter ker je treba ponovno poudariti zahtevo Evropskega parlamenta, da mora klavzulo o človekovih pravicah iz sporazuma o pridružitvi dosledno spremljati mehanizem za njeno učinkovito izvajanje, ker je zaradi tega treba pregledati sedanjo sosedsko politiko,

D.

ker so sklepi pridružitvenega sveta z dne 11. maja 2010 vsebovali opozorila Tuniziji, da je reforma sodnega sistema temeljni dejavnik za njeno približevanje Evropski uniji, tako kot tudi pluralizem, demokratično sodelovanje, svoboda izražanja in zbiranja ter zaščita zagovornikov človekovih pravic; ker tunizijske oblasti niso izpolnile nobene od teh obvez,

E.

ker sta bili Tunizija in Evropska unija v postopku oblikovanja akcijskega načrta za obdobje 2011-2016; ker bo ta postopek potreboval povečano prizadevnost obeh partnerjev na vseh področjih, zlasti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

F.

ker bi upanje o stabilni demokraciji, ki se je porodilo ob padcu avtoritarnega režima v Tuniziji, lahko prispevalo k uveljavitvi enakih teženj drugih narodov,

1.

izraža svojo solidarnost s tunizijskim ljudstvom, ki je zaradi želje po legitimnih demokratičnih spremembah in potrebe po izboljšanju socialnih pogojev in pogojev za dostop do dela svojo državo pripeljalo do zgodovinskega političnega preobrata; s tem v zvezi pozdravlja njegov pogum in odločnost, pokazana v demonstracijah, ter izraža sožalje družinam žrtev ter svojo solidarnost ranjenim;

2.

obsoja zatiranje in prekomerno uporabo sile s strani varnostnih sil, po drugi strani pa se veseli zaradi drže oboroženih sil, ki niso hotele streljati na protestnike; zahteva neodvisno preiskavo o smrtnih primerih, pretirani uporabi sile v preteklih tednih, korupciji ter sojenje storilcem;

3.

poudarja, da je pomembno celostno zastopstvo vseh tunizijskih političnih, socialnih, državljanskih in demokratičnih sil, saj si bo le tako začasna vlada pridobila zaupanje prebivalstva in legitimnost, potrebno za pripravo volitev in demokratične tranzicije;

4.

močno podpira demokratični proces; poudarja, da je treba ustvariti pogoje za skorajšnje volitve (a vseeno naj bo dovolj časa, da se bodo vse opozicijske sile in mediji organizirali na nacionalni ravni) v novo parlamentarno skupščino, zadolženo za sestavo demokratične ustave, ki bo spoštovala ravnovesje med izvršno in zakonodajno oblastjo ter neodvisnost sodne oblasti; upa, da bodo vse demokratične sile, ki se zavzemajo za spoštovanje pluralizma, svobode vesti in vzpostavitev demokracije, lahko sodelovale na volitvah; se zato veseli razpustitve ministrstva za informiranje ter jamstva za svobodo izražanja;

5.

se veseli zakonskega predloga o splošni pomilostitvi, ki mora omogočiti izpustitev na svobodo političnih zapornikov, vrnitve nasprotnikov režima, priznanja vseh opozicijskih strank kot tudi možnosti za registracijo nevladnih organizacij;

6.

zahteva, naj Evropska unija začne nemudoma izvajati sklepe o blokadi nezakonito pridobljenih dobrin družine Ben Ali in njenih bližnjih, ter se veseli odloka o vrnitvi državi premičninskih in nepremičninskih dobrin stranke RCD (Rassemblement Constitutionnel Démocratique - Demokratični parlamentarni zbor);

7.

podpira ustanovitev treh komisij, ki naj jih vodijo neodvisne in cenjene osebnosti, za institucionalne reforme ter reformo institucionalnih zakonov, boj proti korupciji in preiskave o dogodkih po 17. decembru 2010; poudarja, da morajo imeti člani te komisije možnost neodvisnega delovanja ter dejanske pristojnosti za vodenje preiskave; meni, da morajo imeti komisije možnost (če to želijo) izkoristiti strokovna znanja in podporo visokega komisarjata za človekove pravice in ustrezne mehanizme Združenih narodov;

8.

poziva visoko predstavnico, naj spodbudi ustanovitev delovne skupine (ob sodelovanju Evropskega parlamenta), ki bo omogočila odziv na potrebe procesa demokratične tranzicije, ki jih bodo izrazili ustvarjalci demokratičnih sprememb, zlasti v zvezi s pripravo svobodnih in demokratičnih volitev, pomočjo pri ustanavljanju političnih strank in oblikovanju neodvisnih medijev, obnovo preglednega državnega aparata, ki ne bo odvisen od politične oblasti, ter pravične in neodvisne sodne oblasti;

9.

poziva visoko predstavnico in podpredsednico, naj izkaže podporo prihodnjim volitvam tako, da v Tunizijo pošlje misijo za opazovanje volitev;

10

poziva Svet, Komisijo in visoko predstavnico EU, naj bodo pripravljeni na preusmeritev in po potrebi povečanje sredstev različnih finančnih instrumentov sodelovanja med EU in Tunizijo;

11.

poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj s posojili z nižjimi obrestnimi merami pomagata Tuniziji, da se bo njeno gospodarstvo razvejalo ter dalo mladim Tunizijcem perspektivo kvalificiranega dela v okviru pravega razvojnega sporazuma za pospeševanje lokalnih in tujih proizvodnih naložb;

12.

poziva Komisijo, naj spodbuja (tudi finančno) podporo in pomoč evropske civilne družbe tunizijski civilni družbi, zlasti združenjem za varstvo človekovih pravic in socialnim partnerjem;

13.

poziva Evropsko unijo, naj se nauči iz tunizijskega primera in spremeni svojo politiko podpore demokraciji in človekovim pravicam z uvedbo mehanizma za izvajanja klavzule o človekovih pravicah v vse sporazume s tretjimi državami; vztraja, naj prenova sosedske politike da prednost merilom za presojo neodvisnosti pravosodja, spoštovanja temeljnih pravic, pluralizma, svobode tiska in boja proti korupciji; poziva k boljšemu usklajevanju z drugimi politikami Unije do teh držav;

14.

meni, da sta boj proti korupciji in krepitev pravne države v tretjih državah temeljna pogoja za uresničitev pričakovanj ljudi in pridobitev tujih naložb;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici, vladam in parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje ter začasni tunizijski vladi in parlamentu.