22.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/110

1.1

Odbor priporoča, da se predlagana uredba sprejme. Strinja se, da je treba oceniti njen učinek dve leti po začetku njenega izvajanja. Poleg tega bi bilo koristno to vprašanje čez pet let ponovno pregledati, da se ugotovi, katere ovire za nemoteno in varno opravljanje prevoza radioaktivnih snovi morda še vedno obstajajo v Evropski uniji.

1.2

Odbor je bolj naklonjen drugi možnosti, predlagani v poročilu o oceni učinka, tj. uredbi z usklajenimi predpisi in učinkovitejšo vlogo pristojnih organov.

1.3

Države članice bi morale zagotoviti usklajenost meril za izdajo registracij.

1.4

Ob začetku veljavnosti te uredbe mora biti spletni sistem registracije vzpostavljen, preizkušen in operativen.

1.5

Odbor meni, da bi ustanovitev nove agencije – kot je predvideno v možnosti 3 – povečala birokracijo za podjetja in oslabila učinek celotne uredbe.

1.6

Odbor ugotavlja, da se zavarovalno kritje, ki se zahteva za prevoznike, med posameznimi državami članicami razlikuje. Takšno zavarovalno kritje zaradi pravne podlage ne more biti vključeno v postopek registracije, zato Odbor države članice poziva, naj dosežejo potrebno skladnost med svojimi sistemi zavarovanja.

1.7

Opredelitve v uredbi bi morale biti v čim večji možni meri usklajene z glosarjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), predvsem z opredelitvijo "prevoznikov", pri čemer pa je treba upoštevati, da morajo biti opredelitve skladne z zakonodajo skupnosti Euratom, zlasti Direktivo 96/29/Euratom.

1.8

Prosilcu bi bilo treba dati možnost, da popravi ali dopolni informacije v svoji vlogi, namesto da se njegova vloga zavrne brez nadaljnje preučitve (člena 5(7) in 5(10)).

2.1

Namen predloga je nadomestiti nacionalne postopke prijavljanja in pridobivanja dovoljenj z enotnim sistemom za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi, kar bo pripomoglo k poenostavitvi postopka, zmanjšanju birokracije, odpravi omejitev za vstopanje, obenem pa bo ohranilo dosežene visoke ravni zaščite pred sevanjem.

2.2

Prevoznike radioaktivnih snovi na evropski ravni zavezujeta prometna zakonodaja v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in zakonodaja o vidikih, specifičnih za sevanje, vključno z varstvom zdravja delavcev in prebivalstva v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom).

2.3

Zakonodaja v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije je bila poenostavljena z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga, ki zajema vse vrste notranjega prevoza.

2.4

Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. V skladu s členom 30 Pogodbe ti temeljni standardi pomenijo:

V členu 33 je določeno, da morajo države članice sprejeti ustrezne predpise za zagotovitev skladnosti s temeljnimi standardi.

2.5

Zaradi varovanja zdravja delavcev in prebivalstva ter boljšega usmerjanja svojega dela morajo organi držav članic vedeti, katere osebe, organizacije ali podjetja je treba preveriti. V ta namen člena 3 in 4 direktive zahtevata, da države članice sporočajo nekatere dejavnosti, ki vključujejo nevarnost ionizirajočega sevanja, v sistem javljanja (prijavljanja) in predhodnih dovoljenj ali določene dejavnosti prepovejo.

Direktiva 96/29/Euratom velja za vse dejavnosti, ki obsegajo tveganja zaradi ionizirajočega sevanja iz umetnega vira ali naravnega vira sevanja, vključno s prevozom.

2.6

Glede na to, da so prevozi pogosto čezmejni, mora prevoznik v nekaterih primerih upoštevati postopke prijavljanja in pridobivanja dovoljenj v vseh zadevnih državah članicah. Poleg tega države članice izvajajo te postopke v različnih sistemih in s tem povečujejo zapletenost prevoza in postopkov pridobivanja dovoljenj.

2.7

Ta uredba nadomešča sisteme prijavljanja in dovoljenj v državah članicah, vzpostavljene z Direktivo Sveta 96/29/Euratom, z enotno registracijo prek evropskega sistema za registracijo prevoznikov. Prevozniki bodo oddajali vloge prek osrednjega spletnega vmesnika. Vloge bo nato pregledal ustrezni pristojni nacionalni organ, ki registracijo izda, če prosilec izpolnjuje temeljne varnostne standarde. Hkrati ta sistem pristojnim organom omogoča boljši pregled nad prevozniki, ki delujejo v njihovi državi.

2.8

Ta uredba uvaja diferenciran (stopenjski) pristop, tako da se iz postopka registracije izločijo prevozniki, ki prevažajo izključno "izvzete tovorke". Po drugi strani uredba državam članicam prepušča, da uvedejo dodatne zahteve za registracijo za prevoznike cepljivih in visoko radioaktivnih snovi.

2.9

Drugi zakoni EU in držav članic ter mednarodni predpisi o fizičnem varovanju, zaščitnih ukrepih in odgovornosti do tretjih oseb se še naprej uporabljajo, zlasti Direktiva 2008/68/ES.

2.10

Uredba bi sprostila vire pristojnih organov, ki so sedaj udeleženi v teh upravnih postopkih, saj bi registracijo pregledoval en sam pristojni organ.

3.1

Odbor je bolj naklonjen drugi možnosti, predlagani v poročilu o oceni učinka, tj. uredbi z usklajenimi predpisi in učinkovitejšo vlogo pristojnih organov.

3.2

Uredba bi pomenila korak dlje od priporočila, saj a) predlaga usklajene predpise, ki se uporabljajo neposredno, kot je enoten sistem registracije za prevoznike, s katerim bi bili postopno odpravljeni različni sistemi, ki se v državah članicah uporabljajo za prijavljanje in pridobivanje dovoljenj, ter b) prevoznikom omogoča dostop do trga prevozov 27 držav članic EU z enim samim "racionaliziranim" postopkom. Da bi omogočila potrebno izmenjavo podatkov, bi Komisija vzpostavila varen spletni sistem registracije.

3.3

Čeprav se zdi, da imajo možnosti, ki jih je analizirala skupina ECORYS – neodvisni strokovnjaki, ki so izdelali podporno študijo za Komisijo – v celoti vzeto bolj skromen učinek, pa je ta učinek za tako majhno panogo pomemben. Učinki so razvrščeni v pet skupin, in sicer: stroški in pristojbine javnega sektorja, učinki na področju zakonodaje, prevoza, varnosti in okolja ter socialni učinki.

3.4

Pričakuje se, da bodo mala in srednje velika podjetja sorazmerno udeležena v skupnih prihrankih, doseženih v okviru teh možnosti: čim višji bodo skupni prihranki, tem višji bodo prihranki teh podjetij, ki so danes zaradi zapletenih postopkov in visokih stroškov pogosto izrinjena s trga.

3.5

Uredba bi v primerjavi z osnovnim scenarijem, med drugim z določitvijo vzajemnega priznavanja dovoljenj za prevoznike, omogočila 13,6 milijona EUR prihrankov na leto. Tak pristop bi zmanjšal birokratsko breme za prevoznike, uporabnike in proizvajalce, obenem pa sprostil vire organov, ki bi jih bilo mogoče potem vsaj delno uporabiti za preverjanja skladnosti. Pomanjkanje teh preverjanj je namreč ena od že omenjenih težav.

3.6

Ker je uredba zavezujoča, bo ta možnost učinkovito prispevala k doseganju ciljev – tj. k poenostavitvi sistema, uvedbi preglednosti in odstranitvi ovir za delovanje notranjega trga, pri čemer bo ohranjala visoko stopnjo varnosti.

3.7

Odbor meni, da bi ustanovitev nove agencije – kot je predvideno v možnosti 3 – povečala birokracijo za podjetja in oslabila učinek celotne uredbe.

4.1

Opredelitve v uredbi bi morale biti v čim večji možni meri usklajene z glosarjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), predvsem z opredelitvijo "prevoznikov", pri čemer pa je treba upoštevati, da morajo biti opredelitve skladne z zakonodajo skupnosti Euratom, zlasti Direktivo 96/29/Euratom.

4.2

Odbor se strinja, da je treba oceniti učinek uredbe dve leti po začetku njenega izvajanja. Poleg tega bi bilo koristno to vprašanje čez pet let ponovno pregledati, da se ugotovi, katere ovire za nemoteno in varno opravljanje prevoza radioaktivnih snovi morda še vedno obstajajo v Evropski uniji.

4.3

S sedanjim osnutkom predloga bo dosežen skupen in enoten sistem za registracijo prevoznikov radioaktivnih snovi v EU. Člen 3(3) bo prevozniku omogočil, da v skladu s to uredbo prevaža radioaktivne snovi brez dodatne registracije, če že ima registracijo za uporabo ali ravnanje z radioaktivnimi snovmi in za njihov prevoz. Odbor poziva Komisijo, naj z zainteresiranimi stranmi preuči, ali bi bilo mogoče za imetnike registracije za prevoz uvesti prehodno ureditev.

4.4

Člen 3(4) omogoča dodatne zahteve glede registracije za snovi, ki predstavljajo posebno nevarnost za zdravje. Odbor bi želel, da bi ta seznam snovi vključeval tudi tiste snovi, ki se prevažajo na podlagi večstranskih dovoljenj.

4.5

Odbor ugotavlja, da se zavarovalno kritje, ki se zahteva za prevoznike, med posameznimi državami članicami razlikuje. Takšno zavarovalno kritje zaradi pravne podlage ne more biti vključeno v postopek registracije, zato Odbor države članice poziva, naj dosežejo potrebno skladnost med svojimi sistemi zavarovanja.

4.6

Spletni sistem registracije prevoznikov mora biti vnaprej dostopen, preizkušen in operativen. To bi prevoznikom in pristojnim organom vlilo potrebno zaupanje. Tak učinek bi imelo tudi podaljšanje prehodnega obdobja pred začetkom veljavnosti uredbe, glede na dejanske prehodne določbe, navedene v točki 4.3.

4.7

Prosilcu bi bilo treba dati možnost, da popravi ali dopolni informacije v svoji vlogi, namesto da se njegova vloga zavrne brez nadaljnje preučitve (člena 5(7) in 5(10)).

4.8

Države članice bi morale zagotoviti usklajenost meril za izdajo registracij.