18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/22

—

je zadovoljen, da je predlog Evropske komisije usklajen z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006 in da prispeva k bolj enostavnemu ustanavljanju in delovanju evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

—

poziva, da se pojasnijo merila za odobritev konvencije oziroma zavrnitev zahtevka za ustanovitev EZTS;

—

želi z obveščanjem prek "obrazca za EZTS" in objavo v Uradnem listu Evropske unije okrepiti vlogo Odbora regij, ki je že pristojen za vodenje registra EZTS in delovanje platforme EZTS;

—

Evropsko komisijo opozarja na dejstvo, da je izredno zapleteno oziroma praktično nemogoče vnaprej v konvencijo vključiti popoln seznam evropske, nacionalne in regionalne zakonodaje, ki ureja dejavnosti EZTS;

—

predlaga, da bi EZTS, ki so že bili ustanovljeni, uporabljali tiste določbe nove uredbe, ki so ugodnejše od veljavnih določb Uredbe št. 1082/2006 o EZTS;

—

poudarja, da bi bilo med podjetja, ki lahko sodelujejo v EZTS, treba vključiti tudi podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

Poročevalec

Michel DELEBARRE (FR/PES), župan mesta Dunkerque

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in izvajanja takih združenj

COM(2011) 610 final – 2011/0272 (COD)

1.

je zadovoljen, da je predlog Evropske komisije usklajen z določbami Uredbe (ES) št. 1082/2006 in da prispeva k bolj enostavnemu ustanavljanju in delovanju evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

2.

pozitivno ocenjuje dejstvo, da Evropska komisija posebno pozornost posveča vključevanju pravnega reda iz Lizbonske pogodbe, zlasti pa cilju teritorialne kohezije;

3.

je zadovoljen, ker so v predlogu Evropske komisije upoštevana številna priporočila iz njegovih prejšnjih mnenj (1).

4.

poudarja, da je bilo v manj kot štirih letih ustanovljenih 25 EZTS, v katerih sodeluje več kot 550 lokalnih in regionalnih oblasti iz 15 držav članic in ki zadevajo več kot 22 milijonov Evropejcev;

5.

je zadovoljen, ker je do 1. oktobra 2011 več kot polovica držav članic odobrila ustanovitev EZTS (Avstrija, Belgija, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija);

6.

opozarja, da države članice pripravljajo ali preučujejo možnosti za več deset novih EZTS;

7.

meni, da bi morala biti odločitev za ustanovitev EZTS prostovoljna, ter da naj bi to možnost uporabile zgolj regije ali mreže, za katere bi ustanovitev takega združenja pomenila odločilno prednost, saj bi s tem ohranile in formalizirale svoje načine sodelovanja;

8.

verjame, da se mora evropsko teritorialno sodelovanje vedno izvajati ob političnem, tehničnem in upravnem usklajevanju projektnih partnerjev ter po navodilih vodje projekta;

9.

poziva Evropsko komisijo, naj v večji meri upošteva EZTS kot prednostni instrument za izvajanje politike za evropsko teritorialno sodelovanje ter ga bolje vključi v zakonodajne ukrepe v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020;

10.

opozarja na raznolikost partnerstev, nalog in ozemelj v okviru EZTS, ki so že ustanovljeni ali v pripravi, kar kaže na velik potencial in prilagodljivost tega instrumenta za sodelovanje;

11.

ugotavlja, da je ena od prednosti uporabe EZTS kot nosilcev projektov upravljanja na več ravneh lahko v tem, da omogočajo sodelovanje vseh organov, pristojnih za upravljanje čezmejnih ali evroregionalnih ozemelj;

12.

opozarja na večnamenski značaj tega orodja in njegove zmogljivosti za upravljanje infrastruktur ter izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki so v korist evropskim državljanom, na območjih, ki se razprostirajo v več držav članic;

13.

obžaluje, da so EZTS še vedno premalo upoštevani v sektorskih politikah Unije z izjemo kohezijske politike. Poleg tega poudarja, da bi se bilo mogoče z orodjem EZTS odzvati na pobude in javne razpise ter uresničevati programe Evropske unije, pa tudi, da je treba EZTS priznati kot primeren instrument za izvajanje pobud in javnih razpisov;

14.

ugotavlja, da so EZTS slabo vključeni v evropske in nacionalne pravne sisteme;

15.

je opredelil 79 organov, ki jih imenuje 27 držav članic in so pristojni za sprejemanje in obravnavo zahtevkov v zvezi z ustanovitvijo EZTS;

16.

ugotavlja, da bi si lahko vsak od teh pristojnih organov Uredbo (ES) št. 1082/2006 razlagal drugače, kar je razvidno iz vprašanja o tem, katero pravo se uporablja za osebje EZTS ali EZTS, katerih člani imajo omejeno odgovornost;

17.

se strinja z ugotovitvami Evropske komisije iz poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS);

18.

se zaveda, da bi morali s predlogom uredbe poskrbeti, da bi EZTS na področju teritorialnega sodelovanja veljali za privlačnejše in učinkovitejše, ter omejiti pravna in finančna tveganja za njihove bodoče člane ter bodoče zaposlene in izvajalce EZTS, medtem ko se z vprašanjem pravnega sistema, ki se uporablja za EZTS, predlog ne ukvarja;

19.

meni, da je treba nadaljevati delo v okviru platforme Odbora regij za EZTS (2) (glej: www.cor.europa.eu/egtc), s tem pa omogočiti spremljanje EZTS ter izmenjavo najboljših praks in vprašanj, povezanih z EZTS, ki že delujejo, in EZTS v nastajanju, ter bolj izkoristiti EZTS v sektorskih politikah EU; predlaga, naj ima platforma za EZTS od leta 2014 naprej podobno vlogo, kot jo ima platforma za razvoj mest, ki jo je Komisija predlagala v predlogu uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj;

20.

želi, da bi to delo potekalo na podlagi sporazuma o sodelovanju med Evropsko komisijo in Odborom regij;

21.

opozarja, da je treba to specifično uredbo, ki nima posebnih posledic za proračun Evropske unije, sprejeti takoj, brez čakanja na sprejetje celotnega svežnja o kohezijski politiki po letu 2013. Uredba bi tako lahko začela veljati, kakor hitro bo mogoče, kar bo ponovno spodbudilo razvoj novih projektov EZTS v varnem pravnem okviru.

22.

se strinja s predlogi Evropske komisije, ki omogočajo uskladitev določb Uredbe (ES) št. 1082/2006 z delovanjem že ustanovljenih EZTS ter njegovo izboljšanje;

23.

poudarja, da ti predlogi omogočajo okrepitev evropske pravne podlage za EZTS, saj pomenijo enotno rešitev na evropski ravni;

24.

je zadovoljen z razširitvijo cilja in partnerstev EZTS, predvsem z vključitvijo javnih podjetij v smislu Direktive 2004/17/ES;

25.

v tej zvezi predlaga, da se med podjetja, ki lahko sodelujejo v EZTS, vključijo tudi podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kot so opredeljena v sklepu (3) o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (4);

26.

podpira predlog Evropske komisije o poenostavitvi postopka za ustanovitev EZTS – zadostovalo naj bi, da se v zavezujočem roku šestih mesecev odobri zgolj ena konvencija;

27.

meni, da bo ublažitev pravila o ustreznosti nalog EZTS glede na pristojnosti njegovih članov prispevala k razvoju novih oblik upravljanja na več ravneh;

28.

v tej zvezi predlaga, da se pojasnijo merila za odobritev konvencije oziroma zavrnitev zahtevka za ustanovitev EZTS;

29.

poudarja, da opravlja EZTS naloge v imenu svojih članov, ne prevzema pa njihove odgovornosti. EZTS ni sredstvo za združevanje pristojnosti članov, temveč za izvajanje projektov in programov o sodelovanju;

30.

je zadovoljen, ker predlog uredbe vsebuje določbe v zvezi z nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi v EZTS, predstavlja pa hierarhično pomembnejši predpis, ki prevlada nad različnimi nacionalnimi predpisi na tem področju;

31.

pozdravlja uvedbo posebnih določb v zvezi z zunanjimi mejami EU in vključitvijo čezmorskih ozemelj v partnerstva z EZTS;

32.

se strinja z možnostjo ustanovitve t. i. dvostranskega EZTS, katerega člani prihajajo iz ene države članice in ene tretje države ali enega čezmorskega ozemlja;

33.

meni, da ustanavljanje te vrste EZTS ne bi smelo biti prepuščeno posameznim državam članicam, če želimo to določbo dosledno uveljavljati, temveč bi bilo treba podrobnosti glede ustanovitve objektivno opredeliti v uredbi;

34.

kot korak v pravo smer ocenjuje predlog, da se informacije v zvezi z novimi EZTS objavljajo v seriji C UL EU (informacije in objave), na podlagi obrazca iz priloge k predlogu uredbe, in ne več v seriji S (obvestila o oddaji javnih naročil), kot to velja sedaj;

35.

kljub temu opozarja, da EZTS ne morejo sami zaprositi za tako objavo;

36.

zato predlaga, da bi za objavljanje teh informacij skrbel Odbor regij, ki je pristojen za vodenje registra EZTS in delovanje platforme EZTS, in ne Evropska komisija, kot je navedeno v predlogu uredbe;

37.

tako kot Evropska komisija meni, da bi bilo koristno predvideti določbe, ki bi EZTS omogočile opredelitev tarif in pristojbin za uporabo infrastrukture, ki jo upravlja;

38.

meni, da bi bilo treba te določbe razširiti tudi na storitve splošnega gospodarskega pomena, ki jih lahko EZTS opravljajo ali zagotavljajo;

39.

želi, da bi se za vse EZTS sprejela enotna pravna rešitev v zvezi s podpisovanjem konvencij o sodelovanju med EZTS, ki so vzpostavljeni na isti meji ali istem območju mednarodnega sodelovanja, da bi tako uspešno izvajali skupne projekte;

40.

meni, da bi morali imeti EZTS tudi možnost, da konvencije o sodelovanju podpišejo s pravnimi osebami, ki želijo sodelovati zgolj pri točno določenem projektu, ne da bi se jim bilo treba vključiti v EZTS in sodelovati pri vseh njihovih nalogah;

41.

Evropsko komisijo opozarja na dejstvo, da je izredno zapleteno oziroma praktično nemogoče vnaprej v konvencijo vključiti popoln seznam evropske, nacionalne in regionalne zakonodaje, ki ureja dejavnosti EZTS;

42.

soglaša s predlogi Evropske komisije o pojasnitvi določb v zvezi s pristojnostmi EZTS, zlasti kar zadeva sklenitev zavarovanja;

43.

kljub temu opozarja, da pojem "omejene odgovornosti", ki izhaja iz ureditve "podjetij z omejeno odgovornostjo", obstaja zgolj v nekaterih državah članicah EU;

44.

ocenjuje, da so zgolj morebitni upniki EZTS tisti, ki želijo biti vnaprej seznanjeni z obsegom finančnih obveznosti članov EZTS;

45.

predlaga, da bi EZTS, ki so že bili ustanovljeni, uporabljali tiste določbe nove uredbe, ki so ugodnejše od veljavnih določb Uredbe št. 1082/2006 o EZTS;

46.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj pripravijo nezavezujoč vzorec konvencije in statutov, ki bi ga vključili v prilogo k uredbi ter s tem poenostavili in pospešili postopek za odobritev ustanovitve EZTS.