21.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 50/48

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 11. septembra 2009 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (KOM(2009)0467),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta za konkurenčnost z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva,

—

ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju) (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (3),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (5),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 25. aprila 2007 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (6),

—

ob upoštevanju strategije Komisije za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah iz leta 2005 in delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Poročilo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine 2009“,

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 26. marca 2009 o okrepitvi varnosti in temeljnih svoboščin v internetu (7),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju pravno zavezujoče narave Listine o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih panogah v Evropi (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. junija 2008 o aktu za mala podjetja za Evropo, s katerim je bilo oblikovano načelo „najprej pomisli na male“ za velikopotezen program politike za mala in srednja podjetja,

—

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0175/2010),

A.

ker kršitve pravic intelektualne lastnine lahko dejansko ogrozijo zdravje in varnost potrošnikov, pa tudi naše gospodarstvo in družbo,

B.

ker znanstvene in tehnične inovacije, patenti in kulturne panoge zagotavljajo odločilen prispevek h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, tako s številom in raznolikostjo delovnih mest, ki jih ponujajo, kot tudi z bogastvom, ki ga ustvarijo; ker je treba kulturno gospodarstvo podpirati od nastanka do distribucije,

C.

ker Evropsko unijo kot članico Svetovne trgovinske organizacije zavezuje sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS); ker so države članice EU s tem zavezane k sprejetju in izvajanju učinkovitih ukrepov proti vsem kršitvam pravic intelektualne lastnine,

D.

ker sta izmenjava znanja in razširjanje inovacij močni tradiciji v Evropski uniji; ker je dostop čim večjega števila ljudi do tehnološkega napredka in kulturnih izdelkov še naprej temelj izobraževalne in razvojne politike,

E.

ker je za ustrezno zaščito vprašanja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine pomembno, da se ne upošteva zgolj ozemlje EU, temveč tudi razmere na zunanjih mejah EU in v tretjih državah, da se zagotovi združljivost med zaščito vsebin, ki izvirajo iz Skupnosti, in imetnikov pravic do teh vsebin ter dostopom potrošnikov do vsebin, ki ne izvirajo iz Skupnosti,

F.

ker so podatki o obsegu kršitev pravic intelektualne lastnine nedosledni, nepopolni, nezadostni in razpršeni in ker je za morebitne dodatne zakonodajne predloge potrebna nepristranska in neodvisna ocena učinka,

G.

ker inovativnost in ustvarjalnost prinašata precejšnjo dodano vrednost za evropsko gospodarstvo in je zato prav, da ju ob upoštevanju gospodarskih razmer ohranjamo in razvijamo,

H.

ker so kršitve pravic intelektualne lastnine horizontalne narave in zadevajo vse industrijske panoge, zlasti ustvarjalne in inovativne, ter šport,

I.

ker bodo nadaljnje kršitve pravic intelektualne lastnine privedle do zatona inovacij v EU,

J.

ker je pojav spletnih kršitev pravic intelektualne lastnine dosegel skrb zbujajoče razsežnosti, zlasti v industrijskih panogah z ustvarjalnimi vsebinami, in ker še ni bilo ugotovljeno, ali je veljavni pravni okvir sposoben učinkovito zaščititi imetnike pravic v internetu in hkrati vzpostaviti ravnotežje med vsemi interesi, tudi interesi potrošnikov,

K.

ker morajo prizadevanja za boj proti kršenju avtorskih pravic uživati podporo javnosti, da se ne bi zmanjšala podpora pravicam intelektualne lastnine med državljani,

L.

ker je nepooblaščeno prenašanje avtorsko zaščitenega gradiva v splet nedvomna kršitev pravic intelektualne lastnine in je prepovedano s pogodbo o avtorskih pravicah (WCT) in pogodbo o izvedbah in fonogramih (WPTT) Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), katere pogodbenica je Evropska unija,

M.

ker bi ustvarjalni sektor moral nadaljevati razvoj modelov, ki omogočajo spletni dostop do ustvarjalnih vsebin, kar potrošnikom ponuja pestrejšo in cenovno ugodnejšo izbiro, vključno z dostopom do neomejenih naročniških storitev; ker je razvoj teh zakonitih storitev omejen zaradi rasti nezakonito prenesenih spletnih vsebin,

N.

ker morajo imeti ustvarjalci avdiovizualnih nosilcev podatkov, da bi ohranili in povečali privlačnost svoje ponudbe za javnost, možnost, da uporabijo vse nove načine distribucije; ker je treba zdajšnji sistem podeljevanja licenc izboljšati na način, da bodo države članice imele na voljo prožen sistem, ki ga bo mogoče prilagajati novim tehnologijam,

O.

ker z izjemo zakonodaje o kazenskih sankcijah sicer že obstaja skupni pravni okvir za ponarejanje in piratstvo materialnih dobrin, obstajajo pa vrzeli glede boja proti kršenju pravic intelektualne lastnine v spletu,

P.

ker ukrepi iz Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu niso bili še nikoli ocenjeni z vidika varovanja pravic ali z vidika njihovih učinkov za pravice potrošnikov,

Q.

ker je bil regulativni okvir za telekomunikacije nedavno spremenjen in vključuje določbe za standardizirane informacije v javnem interesu, ki med drugim lahko obravnavajo avtorske pravice in njihove kršitve, ne da bi bile pri tem ogrožene pravice glede varstva podatkov in zasebnosti, ter poudarja potrebo po spoštovanju temeljnih pravic v zadevah, povezanih z dostopom do interneta,

R.

ker je treba v evropskem pravnem okviru zagotoviti možnost pregona kršiteljev avtorskih pravic, saj mednarodne pogodbe le stežka obravnavajo kršitve pravic intelektualne lastnine,

S.

ker je varovanje patentov bistvenega pomena za učinkovito preprečevanje njihovih kršitev; ker vprašanje enotnega patentnega sistema na ravni EU še ni rešeno,

T.

ker je dokazano, da obstajajo povezave med različnimi oblikami organiziranega kriminala in kršitvami pravic intelektualne lastnine,

U.

ker Lizbonska pogodba Evropskemu parlamentu zagotavlja pristojnost soodločanja v gospodarskih zadevah in dostop do pogajalske dokumentacije,

V.

ker je zaželeno, da se poleg ukrepov za preprečevanje kršitev na tem področju zagotovi tudi varstvo potrošnikov, ki zakonito uporabljajo proizvode, zaščitene kot intelektualna lastnina,

W.

ker zdajšnje pravo Skupnosti ne ovira razvoja sistema podeljevanja večozemeljskih licenc,

X.

ker na različnih področjih, vključno z besedilnim in slikovnim sektorjem, obstajajo poslovni modeli in kanali ter sistemi podeljevanja licenc, ki zagotavljajo širok dostop do del v najrazličnejših oblikah, tako znotraj kot zunaj nacionalnih meja,

1.

izraža zadovoljstvo s sporočilom Komisije z dne 11. septembra 2009 o dodatnih nezakonodajnih ukrepih; vendar obžaluje, da sporočilo ne obravnava dopolnitve zakonodajnega okvira z nizom ukrepov za učinkovit boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine; pozdravlja napredek, ki je bil v EU dosežen pri usklajevanju boja proti ponarejanju; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja na področjih, ki so občutljiva z vidika zdravja in varnosti, vključno s področjem zdravil;

2.

opozarja, da na kulturnem področju obstaja izjema pri pravicah intelektualne lastnine: „izvod za zasebno rabo“;

3.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 nujno pripravi celovito strategijo o pravicah intelektualne lastnine, ki bo obravnavala vse vidike teh pravic, tudi njihovo uveljavljanje in pospeševanje, zlasti vlogo avtorskih pravic kot dejavnika, ki omogoča in ne ovira, ter sredstva, ki ustvarjalcem omogoča preživljanje in razširjanje njihovih del;

4.

poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo o pravicah intelektualne lastnine, ki bo odpravila ovire pri oblikovanju enotnega trga v spletu ter bo evropski zakonodajni okvir na področju pravic intelektualne lastnine prilagodila sodobnim družbenim težnjam in tehničnemu razvoju;

5.

poudarja, da morajo vsi ukrepi, sprejeti v podporo pravicam intelektualne lastnine, spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, še zlasti njena člena 7 in 8, ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še zlasti njene člene 6, 8 in 10, prav tako pa morajo biti potrebni, sorazmerni in ustrezni znotraj demokratične družbe; v zvezi s tem opozarja, da člen 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah predvideva varstvo pravic intelektualne lastnine;

6.

ocenjuje, da bi morala Komisija vidike pravic intelektualne lastnine upoštevati v vseh zadevnih politikah in zakonodajnih pobudah ter v vseh ocenah učinkov predlogov, ki bi lahko vplivali na intelektualno lastnino;

7.

meni, da bi Komisija morala upoštevati posebne težave, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, kar bi ustrezalo načelu „najprej pomisli na male“, ki ga uvaja akt za mala podjetja za Evropo, med drugim z uporabo načela nediskriminacije za mala in srednja podjetja;

8.

se ob upoštevanju izkušenj imetnikov pravic v nekaterih državah članicah ne strinja s Komisijo in njenim prepričanjem, da so veljavni predpisi EU s področja civilnega uveljavljanja pravic učinkoviti in usklajeni v takšnem obsegu, da omogočajo pravilno delovanje notranjega trga, in Komisijo opozarja, da je poročilo o uporabi direktive 2004/48/ES zelo pomembno za potrditev teh trditev;

9.

meni, da je treba v evropskem pravnem okviru zagotoviti možnost pregona kršiteljev pravic intelektualne lastnine, in opozarja Komisijo, da je poročilo o uporabi direktive 2004/48/ES zelo pomembno za potrditev teh trditev;

10.

poziva Komisijo, naj v skladu s členom 18(1) direktive 2004/48/ES pripravi poročilo o uporabi te direktive, vključno z oceno učinkovitosti sprejetih ukrepov, pa tudi ovrednotenjem njenega učinka na inovacije in razvoj informacijske družbe, ter naj po potrebi pripravi njene spremembe; poziva, naj se v poročilo vključi tudi ocena načinov za krepitev in nadgradnjo pravnega okvira za področje interneta;

11.

je seznanjen s tem, da obstajajo posebne oblike zapisa, ki invalidom omogočajo dostop do del, in poziva, naj se sprejme potrebne ukrepe za njihovo širjenje;

12.

se ne strinja s stališčem Komisije, da je glavni del predpisov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine že sprejet; v zvezi s tem poudarja, da pogajanja o direktivi o kazenskih sankcijah niso bila uspešna;

13.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da ukrepi, namenjeni okrepljeni uporabi pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu, ne bodo vplivali na zakonito pravico do medopravilnosti, ki je bistvenega pomena za zdravo konkurenco na trgu distribucije digitalnih del, med drugim za avtorje in uporabnike brezplačne programske opreme;

14.

poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne zakonodajne predloge, ki bodo temeljili na členu 118 PDEU in bodo obravnavali vprašanje učinkovitega patentnega sistema EU, in v zvezi s tem kot pomemben pozitiven razvoj pozdravlja sklepe Sveta z dne 4. decembra 2009 o izboljšanem patentnem sistemu za Evropo;

15.

priznava, da so izčrpne in zanesljive informacije in podatki o vseh vrstah kršitev pravic intelektualne lastnine zelo pomembni za oblikovanje politike, ki bo temeljila na dokazih in bo ciljno naravnana;

16.

izraža zadovoljstvo z ustanovitvijo opazovalnega urada kot orodja za centralizacijo statističnih podatkov in podatkov, ki bodo služili kot podlaga za usmerjanje predlogov, ki jih bo treba sprožiti za učinkovito preprečevanje ponarejanja in piratstva, vključno s spletnimi kršitvami pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, kako najbolje uporabiti Europol in obstoječe strukture na tem področju za sodelovanje med carinskimi organi za učinkovit boj proti kaznivim kršitvam intelektualne lastnine;

17.

želi, da bi opazovalni urad postal orodje za zbiranje in izmenjavo podatkov in informacij o vseh oblikah kršitev pravic intelektualne lastnine, med drugim za zbiranje znanstvenih raziskav o ponarejanju in ureditvi pravic intelektualne lastnine;

18.

poziva Komisijo, naj pojasni, kakšne naloge bodo dodeljene opazovalnemu uradu, in poudarja, da bo uspeh urada v veliki meri odvisen od vključenosti in sodelovanja vseh dejavnikov, med drugim nacionalnih organov, imetnikov pravic, organizacij potrošnikov in industrijskih panog, ki jih to zadeva, saj bo to prispevalo k večji preglednosti in bo preprečilo podvajanje naporov;

19.

poziva Komisijo, naj Parlament in Svet temeljito in izčrpno obvešča o rezultatih dela opazovalnega urada, in sicer v letnih poročilih, v katerih bo oblikovala ugotovitve in predlagala potrebne rešitve za izboljšanje zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj v povezavi z interesnimi skupinami na evropski, nacionalni in lokalni ravni sprožijo akcijo ozaveščanja o nevarnostih, ki jih za zdravje in varnost potrošnikov predstavljajo ponaredki, pa tudi o tem, da ponarejanje in piratstvo negativno vplivata na gospodarstvo in družbo; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost, zlasti mladih evropskih potrošnikov, o tem, da je treba spoštovati pravice intelektualne lastnine;

21.

poziva vse udeležence na tem področju, vključno s ponudniki internetnega dostopa, spletnimi prodajalnami, imetniki pravic in organizacijami potrošnikov, naj glede vprašanja kršenja pravic intelektualne lastnine in prodaje ponarejenih izdelkov po internetu sprejmejo praktične ukrepe za opozarjanje in izobraževanje o vrednosti avtorskih pravic in učinku njihovega kršenja in ponarejanja za delovna mesta in rast, kot so kratka, opazna in umestna izobraževalna in opozorilna sporočila;

22.

vztraja, da je treba mlade vzgajati, da bi razumeli pomen intelektualne lastnine in bi jasno razločevali med zakonitim in nezakonitim ravnanjem; meni, da je treba to storiti s ciljno usmerjenimi akcijami ozaveščanja, prav posebej proti spletnemu kršenju pravic intelektualne lastnine;

23.

zato poziva Komisijo, naj izvaja pritisk na industrijo, da razvije še več plačilnih možnosti, ki bodo evropskim potrošnikom olajšale nakup zakonito ponujene vsebine in tako povečale zakonite prenose iz strežnikov v EU;

24.

se strinja s Komisijo, da so za doslednejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine lahko koristni dodatni nezakonodajni ukrepi, zlasti taki, ki bi nastali po poglobljenem dialogu med interesnimi skupinami, kot so razprave o možnih izboljšavah digitalnega trga v Evropi s prostovoljno uskladitvijo postopkov in standardov med deležniki;

25.

poudarja, da je izjemna rast nedovoljene izmenjave datotek z avtorsko zaščitenimi deli in posnetimi nastopi čedalje večja težava za evropsko gospodarstvo, kar zadeva priložnosti za zaposlovanje in prihodke, tako za industrijo kot za vlade;

26.

poudarja, da je razvoj tega pojava spodbudilo več dejavnikov, zlasti tehnološki napredek in neobstoj zakonite ponudbe; vseeno opozarja, da pojav pomeni kršitev pravic intelektualne lastnine, za katero je treba najti ustrezne in hitre rešitve po posameznih sektorjih in ob spoštovanju temeljnih pravic;

27.

poudarja, da lahko k odpravljanju spletnih kršitev pripomore podpora za oblikovanje in omogočanje široke zakonite ponudbe, ki bo za potrošnike privlačna in razpoznavna, ter v zvezi s tem priznava, da je neobstoj delujočega evropskega digitalnega trga pomembna ovira za razvoj zakonite spletne ponudbe, EU pa lahko prizadevanja za vzpostavitev legitimnega spletnega trga obsodi na propad, če tega dejstva ne bo priznala in ne bo pripravila nujnih predlogov za reševanje tega vprašanja;

28.

zato naroča Komisiji, naj pritisne na industrijo, da poišče nove načine plačevanja, s čimer bi evropskih potrošnikom olajšali nakupovanje zakonito ponujenih vsebin in bi s tem zagotovili, da se bo v EU povečalo zakonito prenašanje datotek;

29.

poziva k oblikovanju posebne zakonodaje, ki bo določala, da zasebnim potrošnikom, ki so za zasebno uporabo zakonito prejeli reprodukcije originalnih proizvodov, zaščitene s pravicami intelektualne lastnine, ni treba dokazovati zakonitosti teh reprodukcij, temveč morajo zainteresirane strani dokazati morebitne kršitve pravil v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine;

30.

vztraja, da morajo pri dialogu z interesnimi skupinami sodelovati vse strani, tudi ponudniki internetnega dostopa, da bi našli ustrezne rešitve; v nasprotnem primeru Komisijo poziva, naj pripravi zakonodajni predlog ali spremeni veljavno zakonodajo, zlasti direktivo 2004/48/ES, in tako okrepi pravni okvir Skupnosti na tem področju, pri tem pa se zgleduje po nacionalnih izkušnjah;

31.

poziva Komisijo, naj temeljito razmisli o tem, kako bi lahko industriji olajšala dostop do digitalnega trga brez zemljepisnih meja ob upoštevanju posebnih značilnosti posameznih sektorjev, in sicer s hitrim ukrepanjem na področju večozemeljskih licenc, kjer obstaja precejšnje povpraševanje potrošnikov, z usklajevanjem zakonodaje o avtorskih pravicah, pa tudi z učinkovitim in preglednim sistemom upravljanja pravic, ki bi dopolnil sedanji porast zakonitih storitev, ki ustrezajo zahtevam potrošnikov za hiter in povsod mogoč ter uporabniku prilagojen dostop do vsebin;

32.

poudarja, da je treba sistem za podeljevanje licenc izboljšati na podlagi tehnične nevtralnosti na način, da imajo države članice na voljo prožen, učinkovit in pregleden sistem, ki ga je mogoče prilagajati novim tehnologijam;

33.

poziva Komisijo, naj pregleda vprašanje čezmejnega upravljanja pravic in spremeni zdajšnje stanje pravne negotovosti, ki je nastalo s priporočilom Komisije 2005/737/ES z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih pravic, pri tem pa naj upošteva, da so avtorske pravice zaradi kulturnih, tradicionalnih in jezikovnih razlogov same po sebi teritorialne, in zagotovi vseevropski sistem izdaje licenc, ki bo potrošnikom omogočal dostop do najširše izbire vsebin, vendar ne na račun lokalne evropske ponudbe;

34.

nadalje opozarja na naraščajočo problematiko spletnega industrijskega vohunjenja in kraje podatkov, ki so industrijska lastnina, zlasti tehnične dokumentacije in izvorne kode;

35.

predlaga, naj opazovalni urad opravi podrobno analizo kraje podatkov in pripravi predloge za boj proti temu pojavu;

36.

poziva Komisijo, naj opredeli posebne težave in potrebe malih in srednjih podjetij ter razvije specifične ukrepe, ki bi slednjim pomagali v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine ter jim omogočili boljše varstvo v EU in v tretjih državah;

37.

podpira ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za opredelitev najboljših načinov za dodatno izboljšanje carinske uredbe EU, ki dovoljuje zaseg blaga, za katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, in ki je zato eden od stebrov pravnega okvira Unije za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

38.

poziva Komisijo, naj vzpostavi inovativno in okrepljeno sodelovanje med upravnimi službami in različnimi industrijskimi panogami, ki jih tematika zadeva;

39.

poziva države članice in Komisijo, naj razširijo sodelovanje med uradom za usklajevanje na notranjem trgu in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino, da bo zajemalo tudi boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine;

40.

priznava, da je treba uporabiti obstoječe institucionalne strukture v državah članicah v boju proti ponarejenim izdelkom, zato poziva nacionalne patentne urade in druge urade za intelektualno lastnino, naj zagotovijo večjo podporo in usposabljanje malim in srednjim podjetjem ter javnosti;

41.

poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje s tistimi tretjimi državami, ki so na področju intelektualne lastnine prednostne partnerice, ter spodbuja uravnotežen pristop pri pogajanjih o intelektualni lastnini pod okriljem Svetovne organizacije, zlasti v okviru sporazumov o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS);

42.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva pospeševati pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA), ki naj bi povečal učinkovitost sistema za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v boju proti ponarejanju, ob tem pa naj v celoti upošteva stališče Parlamenta, ki ga je izrazil predvsem v resoluciji z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino; prav tako jo poziva, naj izčrpno obvešča Parlament o napredku in izidu pogajanj;

43.

podpira Komisijo v njenih prizadevanjih za nadaljevanje in krepitev pobud za dvostransko sodelovanje, vključno z dialogom o intelektualni lastnini s tretjimi državami in projekti tehnične pomoči;

44.

poudarja, da je največji izziv za notranji trg boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah EU in v tretjih državah; zato poziva Komisijo, naj ustvari več služb za pomoč uporabnikom v zvezi z intelektualno lastnino v tretjih državah (zlasti v Indiji in Rusiji), da bi evropskim podjetnikom pomagala pri uveljavljanju njihovih pravic intelektualne lastnine ter v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v tretjih državah in proti vstopu ponarejenih izdelkov, proizvedenih v teh tretjih državah, na notranji trg;

45.

poudarja pomen boja proti organiziranemu kriminalu na področju pravic intelektualne lastnine, zlasti proti njihovim kršitvam v spletu; ob tem opozarja, da je treba sprejeti ustrezno zakonodajo Unije o sorazmernih in poštenih kazenskih sankcijah, in podpira tesno strateško in operativno sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi v Uniji, zlasti Europolom, nacionalnimi organi in zasebnim sektorjem, pa tudi z državami zunaj EU in mednarodnimi organizacijami;

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter parlamentom in vladam držav članic.