1.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 192/36

—

opozarja na to, da je proizvodnja mleka v Evropski uniji zelo pomembna. V številnih državah članicah in regijah je proizvodnja mleka pomemben temelj regionalnega gospodarstva in ustvarjanja dodane vrednosti v kmetijstvu. Proizvodnja mleka ima pri tem pomembno okoljsko nalogo, trajnostno oblikuje kulturno krajino ter je pomemben vir zaposlovanja v podeželskih regijah;

—

meni, da je treba v okviru procesa reform upoštevati regionalne in strukturne razlike v mlečni živinoreji in mlekarstvu. V številnih regijah se mleko pretežno proizvaja v okviru malih in srednjih družinskih podjetij. V nekaterih regijah pa strukturo proizvodnje mleka zaznamujejo velika kmetijska podjetja. Zato reforme v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ne smejo ogrožati teh struktur, zlasti struktur, ki prispevajo k trajnostni rasti;

—

podpira pobudo Evropske komisije, da se uvedejo določena enotna pravila za organizacije proizvajalcev mleka v EU, s čimer bi se omogočilo združevanje proizvajalcev mleka – tudi čezmejno – v vseh regijah;

—

zato meni, da je treba državam članicam še naprej omogočiti, da priznajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja na področju mleka in mlečnih izdelkov na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z določenimi cilji zakonodaje Unije;

—

pozdravlja predlog Evropske komisije, da se dovoli oblikovanje medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, s čimer se bodo spodbudili raziskave in razvoj, ekološka proizvodnja in prodaja;

—

meni, da je za v prihodnost usmerjeno proizvodnjo mleka v EU potrebna zanesljiva in odzivna varnostna mreža, ki lahko hitro in učinkovito reagira na izredne spremembe na trgu in gibanje cen.

Poročevalka

Emilia MÜLLER (DE/EPP), ministrica za zvezne in evropske zadeve Bavarske

Referenčna dokumenta

Poročilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot

COM(2010) 727 konč.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

COM(2010) 728 konč.

1.

opozarja, da je za sektor mleka in mlečnih izdelkov značilen eden najmočnejših procesov liberalizacije v EU. Zmanjšanje notranje ravni podpore, ločitev neposrednih plačil in premije za mleko, postopna odprava zunanje zaščite kot tudi načrtovana odprava sistema mlečnih kvot leta 2015 pomenijo velik izziv za proizvajalce mleka in mlekarne;

2.

pričakuje, da bo liberalizacija trga mleka in mlečnih izdelkov privedla do večjih nihanj cen in s tem do velike negotovosti pri načrtovanju dejavnosti proizvajalcev mleka;

3.

vztraja, da je treba ustaviti špekulacijo na svetovnih kmetijskih trgih, in poudarja vlogo, ki jo mora pri tem imeti zunanjetrgovinska politika Evropske unije; ponovno opozarja, da bi morala nova SKP temeljiti na načelu samooskrbe s hrano ter da bi bilo treba vprašanje odpiranja evropskega trga cenejšemu uvozu povezati z razpravami o predlogih za regulacijo evropskega trga;

4.

meni, da po drugi strani odpiranje trgov in sprostitev proizvodnih količin omogočata boljše prepoznavanje tržnih signalov in izkoriščanje obstoječega potenciala povpraševanja;

5.

opozarja na to, da je proizvodnja mleka v Evropski uniji zelo pomembna. V številnih državah članicah in regijah je proizvodnja mleka pomemben temelj regionalnega gospodarstva in ustvarjanja dodane vrednosti v kmetijstvu. Proizvodnja mleka ima pri tem pomembno okoljsko nalogo, trajnostno oblikuje kulturno krajino ter je pomemben vir zaposlovanja v podeželskih regijah;

6.

poudarja, da liberalizacija trga mleka in mlečnih izdelkov ne sme povzročiti zmanjšanja prehranske varnosti na notranjem trgu ali neutemeljenih sprememb dosedanjih potrošniških usmeritev. Prav tako ne sme povzročiti novega izkrivljanja trga pri proizvodnji in potrošnji v državah članicah in med njimi, med severom in jugom, vzhodom in zahodom ter v razmerju do tretjih držav;

7.

meni, da je treba v okviru procesa reform upoštevati regionalne in strukturne razlike v mlečni živinoreji in mlekarstvu. V številnih regijah se mleko pretežno proizvaja v okviru malih in srednjih družinskih podjetij. V nekaterih regijah pa strukturo proizvodnje mleka zaznamujejo velika kmetijska podjetja. Zato reforme v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ne smejo ogrožati teh struktur, zlasti struktur, ki prispevajo k trajnostni rasti;

8.

meni, da je treba upoštevati tudi heterogene strukture v mlekarstvu, saj so te zaradi velike raznolikosti regionalnih specialitet, inovativnih izdelkov in izdelkov, ki se prodajajo, zelo pomembne za preskrbo z visoko kakovostnimi, varnimi in zdravimi mlečnimi izdelki v Evropski uniji;

9.

pričakuje, da bo z odpravo sistema mlečnih kvot prišlo do intenzivnejše selitve proizvodnje mleka na ugodnejše lokacije, kar bo pomenilo velik izziv za prizadete regije;

10.

opozarja, da so za proizvodnjo in predelavo mleka značilni zlasti visoki stroški vlaganj ter delovno intenzivni proizvodni in predelovalni procesi, zato zanju veljajo dolgi proizvodni cikli in potrebujeta gotovost pri načrtovanju;

11.

poudarja, da so proizvajalci mleka zelo pozorni na tržne signale in nanje prilagajajo svoja podjetja, vendar so potrebna še znatna prizadevanja, da bodo lahko ta podjetja na liberaliziranem trgu mleka in mlečnih izdelkov tudi obstala;

12.

glede na prehranske vrednosti poziva EU in oblasti v državah članicah k aktivni podpori evropskega programa „mleko za šole“, da se spodbujajo zdrave prehranjevalne navade otrok.

13.

pričakuje, da bo celoten sklop reform racionaliziral trg in oblikoval okolje, za katerega bodo značilni preglednost in pravila, ki jih bodo skupno sprejeli njegovi akterji, obravnavani enakopravno;

14.

meni, da je naraščajoče nihanje cen eden od največjih izzivov za proizvodnjo mleka v regijah. Zagotavljanje likvidnosti in premagovanje tržnih kriz sta za proizvajalce mleka, za katere je značilna stalna proizvodnja z dolgimi proizvodnimi cikli, ključnega pomena;

15.

zato meni, da so ukrepi in možnosti za zmanjšanje tveganja izgube prihodka pomemben sestavni del procesa reform v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Mehanizmi obvladovanja tveganj na ravni panog, regionalni ravni in ravni Skupnosti morajo omogočiti, da se proizvajalcem mleka zagotovi zadostna gotovost pri načrtovanju dejavnosti. Pri tem so lahko pomembni tako mehanizmi za stabilizacijo cen v sektorju predelave kot tudi možnost izravnave tveganj za posamezno panogo ali zadrugo proizvajalcev;

16.

opozarja, da bodo inovacije in raziskave ključni dejavnik za uspešen in trajnostni razvoj sektorja, vendar v zvezi s tem poudarja, da je treba potrošnike seznanjati z zanesljivimi informacijami;

17.

je prepričan, da je z odpiranjem trgov in sprostitvijo proizvodnje mogoče ustvariti izvozni potencial tako za izdelke, prilagojene za trge tretjih držav, kot tudi za regionalne specialitete in visoko kakovostne izdelke;

18.

meni, da bo mogoče ta potencial izkoristiti zgolj z veliko predanostjo in da je treba pri tem močno podpirati zlasti mala in srednje velika podjetja, ki so značilna za regionalno proizvodnjo mleka v EU; pri tem kot tudi pri uvajanju regionalnih verig ustvarjanja vrednosti bo treba močno podpirati sektor mleka;

19.

poudarja, da liberalizacija trga mleka in mlečnih izdelkov ter spodbujanje izvoza lahko povzročita tudi nenadzorovan razvoj in spremenita sedanje ravnotežje na trgu; zato poziva Evropsko komisijo, naj prouči, katere posledice prinašata odpiranje trgov in liberalizacija trga mleka in mlečnih izdelkov za proizvodne in dobavne verige in kako bo to vplivalo na morebitne spremembe v domači potrošnji.

20.

se seznanja s poročilom Komisije o razmerah na trgu mleka in mlečnih izdelkov, ki ponazarja močan vpliv, ki ga imajo svetovna tržna gibanja na evropski sektor mleka in mlečnih izdelkov, in prikazuje, kako pomembni so bili obstoječi tržni ukrepi (intervencije, zasebno skladiščenje in izvozne subvencije) za stabilizacijo cen mleka na nizki ravni leta 2009;

21.

ugotavlja, da sta bila razlog za nenavadno visoke cene mleka leta 2007 zlasti nizka ponudba na svetovni ravni ter visoko povpraševanje;

22.

opozarja, da sta na krizo na trgu mleka in mlečnih izdelkov leta 2009, za katero so bile značilne najnižje cene v zgodovini Evrope, vplivala nizko izvozno povpraševanje, ki je bilo med drugim posledica svetovne gospodarske krize, in presežna ponudba mleka; hkrati želi pozdraviti raziskavo Evropske komisije o dejavnikih, ki vplivajo na maloprodajno ceno mleka;

23.

poudarja, da so bile posledice krize na trgu mleka v regijah različne, hkrati pa so v vsej Evropi ogrozile zlasti obstoj proizvajalcev mleka, ki so vlagali v svoje obrate;

24.

se strinja s Komisijo, da se bo dobava mleka v EU še naprej povečevala, pri čemer bo za njegovo predelavo značilna zlasti vse večja predelava v sir in sveže mlečne izdelke, ki jih bo mogoče prodati v Evropski uniji in tudi preko izvoza;

25.

ugotavlja, da v nekaterih državah članicah nacionalne mlečne kvote zaradi sorazmerno visokih prihodkov za mleko nimajo več zavezujočega učinka in da se v teh regijah pozitivni tržni signali močno izkoriščajo;

26.

se strinja z oceno Komisije, da imajo svetovni trgi izdelkov velik vpliv na cene in razvoj trga v EU ter da je zlasti sposobnost EU, da za izvozno usmerjene segmente izdelkov sprejme sprostitev intervencijskih zalog, pomembna za stabilnost trga; vendar pričakuje tudi predloge Komisije glede novih ukrepov v korist vseh regij Unije;

27.

opozarja, da je bilo v času krize na trgu mleka intervencijsko odkupljenih samo 4,5 odstotka proizvodnje masla in 27,4 odstotka proizvodnje posnetega mleka, med drugim pa je bilo 262 milijonov kg sira, približno 559 milijonov kg polnomastnega mleka v prahu in skoraj 133 milijonov kg masla prodanih s pomočjo izvoznih pomoči.

28.

pozdravlja priporočila strokovne skupine na visoki ravni za mleko, kar zadeva preučitev srednje- in dolgoročnih izzivov za sektor mleka in mlečnih izdelkov ter popoln pregled organizacije in strukture verige dodane vrednosti v državah EU;

29.

potrjuje rezultate strokovne skupine na visoki ravni za mleko glede raznolikosti in regionalnih posebnosti organizacije proizvajalcev mleka in struktur v predelavi mleka;

30.

opozarja na to, da več kot polovico evropske proizvodnje mleka tržijo proizvajalci predelovalnih zadrug;

31.

ugotavlja, da v številnih regijah EU zlasti zasebna podjetja in mlekarske zadruge podpirajo regionalno proizvodnjo mleka, prodirajo na prihodnje trge ter razvijajo uspešne, tržno usmerjene in inovativne izdelke;

32.

podpira stališča strokovne skupine na visoki ravni za mleko, da je treba med postopno liberalizacijo trga pregledati in okrepiti konkurenčni položaj proizvajalcev mleka;

33.

pri tem opozarja na velike regionalne razlike v organizaciji proizvajalcev mleka. Medtem ko v nekaterih regijah na trgu prevladujejo velika podjetja, pa se v drugih regijah dopolnjujejo dejavnosti srednje velikih zasebnih podjetij in mlekarskih zadrug. Vendar pa je treba v nekaterih regijah še izboljšati strukture na strani ponudbe;

34.

meni, da je predlog Evropske komisije, da se spodbudi uporaba dobavnih pogodb za mleko, realna možnost, da se proizvajalcem mleka omogočita večja gotovost pri načrtovanju in jasnost pri dobavi mleka;

35.

opozarja, da obveznost priprave dobavnih pogodb za mleko ne sme povzročiti motenj na notranjem trgu ali izkrivljanja trga pri čezmejnem trgovanju z mlekom;

36.

zato Komisijo poziva, naj poskrbi za to, da bodo pogajanja o pogodbah ob upoštevanju pravil EU o konkurenci v celoti svobodna;

37.

poudarja prednosti, ki jih priznane organizacije proizvajalcev mleka ravno pri združevanju mleka in pogodbenih pogajanjih o dobavi mleka nudijo proizvajalcem in predelovalcem;

38.

ugotavlja neravnovesje v verigi dodane vrednosti zlasti tam, kjer proizvajalci mleka nimajo možnosti organiziranja v skupnosti, da bi tržili svoje mleko;

39.

poudarja, da je treba okrepiti stran ponudbe v verigi dodane vrednosti zlasti na takšnem trgu mleka in mlečnih izdelkov, na katerem se cene oblikujejo brez državnih regulativnih ukrepov;

40.

podpira pobudo Evropske komisije, da se uvedejo določena enotna pravila za organizacije proizvajalcev mleka v EU, s čimer bi se omogočilo združevanje proizvajalcev mleka – tudi čezmejno – v vseh regijah;

41.

opozarja, da imajo nekatere države članice in regije dolgoletne izkušnje s skupnostmi proizvajalcev mleka, ki skupaj tržijo svoje količine mleka;

42.

pozdravlja organizacijo proizvajalcev v sektorju mleka na evropski ravni. Vendar pa mora takšna organizacija upoštevati regionalne posebnosti;

43.

zato meni, da je treba državam članicam še naprej omogočiti, da priznajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja na področju mleka in mlečnih izdelkov na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z določenimi cilji zakonodaje Unije;

44.

priznava, da bi bila za čezmejne organizacije proizvajalcev in njihova združenja potrebna enotna pravila na ravni EU;

45.

se med drugim zavzema, da bi se nova pravila o pogodbenih pogajanjih med organizacijami proizvajalcev in njihovimi združenji sprejela v skladu z usklajenim sistemom;

46.

meni, da se pravila o združenjih organizacij proizvajalcev ne bi smela sprejemati z delegiranimi pravnimi akti, saj zadevajo pomembna področja skupne ureditve trga;

47.

vseeno poziva Komisijo, naj ne ogroža obstoja že dejavnih organizacij proizvajalcev mleka in naj preveri, katera pravila in pogoji so primerni za priznanje organizacij proizvajalcev mleka, da bi te lahko uspešno prodajale mleko ob upoštevanju posebnosti sektorja in regionalnih strukturnih razlik;

48.

meni, da je treba po potrebi sprejeti prehodna pravila za že priznane organizacije proizvajalcev mleka;

49.

meni, da je primerno, da se omejitve glede združevanja mleka v okviru organizacij proizvajalcev mleka ne uporabljajo za vertikalno povezane organizacije proizvajalcev mleka, ki mleko predelujejo;

50.

poziva k temu, da se uvede možnost preverjanja zgornjih mej za združevanje mleka, da se prepreči omejevanje ali izločevanje konkurence na trgu mleka in mlečnih izdelkov;

51.

v zvezi s tem izrecno pozdravlja možnost, da se nacionalna zgornja meja spusti na primerno raven, s čimer bi se zagotovila regionalna in nacionalna konkurenca za mleko in mlečne izdelke. Zaščita obstoječih malih in srednje velikih mlekarn pred ovirami za konkurenco je za njihov obstoj in s tem tudi za zagotovitev uspešne regionalne proizvodnje mleka velikega pomena;

52.

pozdravlja predlog Evropske komisije, da se dovoli oblikovanje medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, s čimer se bodo spodbudili raziskave in razvoj, ekološka proizvodnja in prodaja;

53.

se zavzema za zdravo konkurenco, na podlagi katere se vsem udeležencem na trgu zagotovi ustrezen delež dodane vrednosti;

54.

poziva Evropsko komisijo, naj predvidi reden pregled pravil za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, da bi se udeležencem v verigi dodane vrednosti za mleko zagotovila zanesljiva podlaga za združevanje in dolgoročno tržno usmerjenost;

55.

priznava potrebo Evropske komisije po kakovostnih in pravočasnih informacijah o trgih, vendar izraža pomisleke glede uporabe in smiselnosti teh informacij, saj bi lahko te vplivale na nestabilen trg, ki je dovzeten tudi za špekulacije.

56.

meni, da je za v prihodnost usmerjeno proizvodnjo mleka v EU potrebna zanesljiva in odzivna varnostna mreža, ki lahko hitro in učinkovito reagira na izredne spremembe na trgu in gibanje cen;

57.

zato poziva k temu, da intervencijska obdobja ne bi bila več časovno omejena, da se omogoči hiter in učinkovit odziv na krize;

58.

poziva k temu, da se za krizne razmere predvidi ponovna uvedba pomoči za zasebno skladiščenje sira v EU, s čimer bi se tudi za vse večjo usmerjenost na proizvodnjo sira zagotovila prilagojena varnostna mreža;

59.

poudarja velik pomen ukrepov za stabilizacijo trga mleka in mlečnih izdelkov ter poziva Komisijo, naj ob upoštevanju strogih pogojev izvozne pomoči ohrani kot možnost v kriznih razmerah;

60.

izraža dvom glede učinkovitosti eno- do dve-odstotne omejitve proizvodnje mleka v EU v zameno za nadomestilo;

61.

izraža pomisleke glede zasnove in izvedljivosti prostovoljnega omejevanja proizvodnje v zameno za nadomestilo, saj takšen ukrep spodbuja špekulacije ter ustvarja velike možnosti za zlorabe. Prav tako bi bil takšen ukrep v nasprotju z lastnim ciljem proizvajalca, da svojo proizvodnjo prilagodi razvoju trga.